Slovenija po produktivnosti in večini njenih ključnih dejavnikov postopno napreduje, a se strukturno, v smislu prehoda v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo, razvija prepočasi, s preveč površinskimi procesi modernizacije in preobrazbe. To se kaže v razmeroma počasnem zmanjševanju razvojnega zaostanka za povprečjem EU, ohranjanju velike razvojne vrzeli za državami vodilnimi inovatorkami in upadanju prednosti pred Višegrajsko skupino držav (V4).
Produktivnost je ključna osnova za večjo materialno blaginjo prebivalstva. Za pospešitev njene rasti je ob upoštevanju novih izzivov, povezanih z energetsko krizo, visoko inflacijo in spremenjenimi globalnimi ekonomskimi odnosi, potrebna premišljena ekonomska politika. Ta mora biti usmerjena v ohranjanje gospodarskega potenciala in konkurenčnosti, morala pa bi se ambiciozneje spoprijeti z dolgoročnimi izzivi in še zlasti priložnostmi, ki jih Slovenija ne izkorišča dovolj.
V poročilu ugotavljajo, da je podjetniški sektor doslej izkazoval visoko stopnjo odpornosti, ki se kaže v obvladovanju stroškovnih pritiskov in dobri finančni kondiciji; tudi izvozna uspešnost se je do leta 2021 izboljševala. Za uspešen in z vidika nadaljnjega razvoja nujen prehod v integrirano pametno krožno gospodarstvo pa bodo potrebni odločnejši premiki. Nujna je bistvena pospešitev vlaganj in strukturnih sprememb tako države kot podjetniškega sektorja, usmerjenih v: strateški prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo, pospešen razvoj človeških virov in krepitev socialnega kapitala ter agilnejše poslovno okolje z okrepljenim ekosistemskim pristopom.
(Vir: UMAR)
