Zmanjšati je treba pozidavo kmetijskih zemljišč, ki zaradi nadomeščanja pozidanih njiv na travnikih še dodatno večino pritiska prenese na naravovarstveno najpomembnejše kmetijske površine – travnike. Zmanjševanje travnikov je v nižinah treba zaustaviti, tudi s pogojevanjem splošnih kmetijskih podpor. Slovenija podpira strateške cilje Evropske komisije za zmanjšanje skupne uporabe kemičnih in bolj tveganih pesticidov za 50 % in zmanjšanja uporabe gnojil za 20 %, kar bo prispevalo k odpravi pritiskov zaradi vedno večje intenzivnosti pridelave. Cilj pri razdeljevanju vseh kmetijskih podpor mora biti tudi izboljšanje stroškovne učinkovitosti podpor in povečanje uspešnosti pri doseganju okoljskih ciljev. K izboljšanju stanja vrst in habitatnih tipov prispevajo tudi ciljni ukrepi za obnovo intenziviranih ali zaraščenih površin. Slovenija podpira strateške cilje Evropske komisije za vključitev vsaj 10 % kmetijskih površin med visoko raznovrstne značilnosti pokrajine (mejice, kali, remize ipd.). Dosega jih lahko tudi z ukrepi, vezanimi na obnovo in investicije v krajinske elemente. Nadaljevati je treba obsežnejše vključevanje kmetov v ciljne ukrepe za ohranjanje narave. Povečanje površin, vključenih v ciljne kmetijsko-okoljsko-podnebne operacije, bo treba letno bistveno povečati.
(Vir: Poročilo o okolju v R Sloveniji)
