Direktiva o skrbnem pregledu trajnosti
| Avtor: Jošt Žagar |
Predlog Direktive o skrbnem pregledu trajnosti podjetij, ki ga je Evropska komisija predstavila februarja letos, prinaša novosti za podjetja, ki imajo več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov evrov prihodkov ter podjetja z več kot 250 zaposlenimi in več kot 40 milijonov evrov prihodkov, ki vsaj polovico prometa realizirajo na tveganih področjih, kot so prehrana, tekstil ali naravni viri. Ne glede na število zaposlenih bo vsebina direktive zavezujoča tudi za družbe iz tretjih držav, ki v Evropski uniji ustvarijo več kot 150 milijonov evrov prihodkov ali več kot 40 milijonov evrov prihodkov, pri čemer vsaj 50 odstotkov prihodkov predstavljajo tvegana področja. Po potrditvi predloga direktive s strani Sveta EU in Evropskega parlamenta bodo morale države članice v roku dveh let prenesti vsebino v nacionalno zakonodajo. Najprej bo vsebina veljala za družbe iz prve skupine, dve leti kasneje pa še za družbe iz druge skupine.
Dokument, kot ga predlaga Komisija, prinaša enotnejše standarde glede družbene odgovornosti, človekovih pravic in trajnostnega razvoja na skupnem trgu. Nove obveznosti za podjetja med drugim vključujejo vzpostavitev politik skrbnega pregleda, opredelitev dejanskih in potencialnih negativnih vplivov na okolje in človekove pravice, odpravo dejanskih negativnih vplivov, vzpostavitev sistema pritožb, nadzor ter komuniciranje. Za komentarje smo prosili tudi nekatera velika slovenska podjetja. Kot lahko razberemo iz njihovih odgovorov, se dobro zavedajo pomena nadzora nad dobavnimi verigami.
Predlog Direktive o skrbnem pregledu trajnosti podjetij v središče postavlja probleme kršenja človekovih pravic in negativnih vplivov na okolje, ki nastanejo pri aktivnostih gospodarskih družb. Namen direktive je povečati odgovornost gospodarskih družb pri njihovem ravnanju, saj so te v veliki meri odgovorne za trajnostni razvoj celotne družbe. Poleg tega je namen direktive poenotenje standardov trajnosti na enotnem trgu. Tudi družbe iz tretjih držav bodo na evropskem trgu težje predstavljale nelojalno konkurenco na račun kršenja človekovih pravic ali zniževanja okoljskih standardov.
Direktiva se kot akt t. i. mehkega prava naslanja na druge mednarodne dokumente s področja trajnosti in varstva človekovih pravic, kot so na primer v njeni prilogi navedene Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti…
Vsebina direktive bo predstavljala horizontalen učinek, saj bo vplivala na odnose med zasebnimi gospodarskimi družbami. Kot so za revijo ESG pojasnili z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), bo v Sloveniji pristojnosti ministrstev za prenos in predpise, v katere bo direktiva prenesena, mogoče določiti, ko bo znana njena končna vsebina. Direktiva bi bila sicer lahko prenesena v Zakon o gospodarskih družbah.
Številni izzivi za podjetja
Številna slovenska in evropska podjetja sicer že izvajajo aktivnosti nadzora nad svojimi dobavitelji, pri čemer se soočajo z več izzivi. Mnoga podjetja bodo skrbne preglede morala šele začeti izvajati. V obliki priporočil je skrbni pregled na področju človekovih pravic in varovanja okolja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) že naslovila v okviru Smernic OECD za večnacionalne družbe: Priporočila za odgovorno poslovno ravnanje v globalnem okviru iz leta 2011, podrobneje pa to področje obravnava na primer v okviru Smernic OECD glede skrbnega pregleda za odgovorne dobavne verige mineralov z območij, ki so jih prizadeli konflikti, in z visoko tveganih območij. OECD je podobne smernice izdala tudi za področje tekstila in obutve, v sodelovanju z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (FAO) pa še za področje kmetijstva in prehrane.
Kljub vloženim sredstvom in trudu, da bi čim bolje sledili poreklu svojih materialov, se z izzivi na tem področju zaradi kompleksnosti dobavnih verig soočajo tudi največja globalna podjetja. »Imamo neposredne pogodbene odnose z dobavitelji prve stopnje, zavedamo pa se, da se veliko izmed najresnejših težav na področju človekovih pravic zgodi dlje v dobavni verigi, na ravni pridobivanja surovin,« je za CSR Europe med drugim pojasnila Franziska Killiches, ki je za trajnost pri odnosih z dobavitelji zadolžena pri Volkswagen AG. Pri njih so posledično uvedli strogo trajnostno ocenjevanje vseh svojih prvostopenjskih dobaviteljev, vzpostavili pa so tudi sistem upravljanja s skrbnim pregledom, ki je med drugim skladen s standardi omenjenih Smernic OECD s področja mineralov. Ta vključuje pet temeljnih korakov, ki so:
(1.) vzpostavitev močnega sistema upravljanja podjetja,
(2.) opredelitev in ocena tveganj v dobavni verigi,
(3.) načrtovanje in implementacija strategije za odzivanje na opredeljena tveganja,
(4.) izvedba skrbnega pregleda dobavne verige s strani neodvisnega subjekta in
(5.) poročanje o skrbnem pregledu.
Nove obveznosti za velika in manjša podjetja
Direktiva zajema vsa podjetja iz držav članic EU, ki imajo v poslovnem letu povprečno več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov evrov prihodkov. Dolžnost skrbnega pregleda predvideva tudi za tista podjetja, ki imajo vsaj 250 zaposlenih, 40 milijonov evrov prihodkov in vsaj 50 odstotkov prihodkov ustvarijo v panogah, kjer obstaja visoko tveganje za kršenje človekovih pravic in povzročanje škode okolju. Za drugo skupino podjetij iz tveganih panog bodo pravila iz direktive pričela veljati dve leti kasneje. Pogoja števila zaposlenih, kamor se štejejo tudi zaposleni prek agencij, in višine prihodkov se uporabljata kumulativno. Takšne panoge so na primer proizvodnja in trgovina na debelo s tekstilom in sorodnimi izdelki, živilska industrija ter pridobivanje, proizvodnja in trgovanje z mineralnimi viri, kamor spadajo nafta, plin, kovine …
Direktiva se uporablja tudi za družbe iz tretjih držav, ki v EU ustvarijo čisti prihodek v višini 150 milijonov evrov ne glede na sektor in tiste družbe iz tretjih držav, ki v EU ustvarijo vsaj 40 milijonov evrov prihodkov ter vsaj 50 odstotkov prihodkov po svetu ustvarijo v eni ali več tveganih panog. Evropske usmeritve se na področju obveznosti skrbnega pregleda ne nanašajo neposredno na mala in srednje velika podjetja (MSP), a lahko bi se zgodilo, da bi večja podjetja stroške skrbnega pregleda skušala prevaliti na manjša podjetja kot partnerje v verigi vrednosti. To možnost in ukrepe za preprečevanje tega predvideva tudi direktiva. V vsakem primeru bodo pravila s področja trajnosti obvezna tudi za MSP kot partnerje velikih podjetij.
Skrbni pregled človekovih pravic in okolja
Podjetja bodo morala vzpostaviti politiko skrbnega pregleda, ki mora med drugim vsebovati opis pristopa, vključno z dolgoročnim pristopom, kodeks ravnanja s pravili in načeli, ki velja tudi za zaposlene in hčerinske družbe, ter opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda. V skladu z direktivo morajo podjetja sprejeti ukrepe, s katerimi prepoznajo dejanske in morebitne kršitve človekovih pravic in negativne vplive na okolje. To vključuje njihovo lastno poslovanje, poslovanje hčerinskih družb in vzpostavljene poslovne odnose. Podjetja, ki dosegajo prihodke v tveganih panogah, morajo prepoznati negativne vplive, ki so relevantni za posamezno tvegano panogo, finančne institucije pa prepoznavanje negativnih vplivov izvedejo pred začetkom nudenja storitve (npr. odobritve kredita).
Direktorji podjetij morajo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice svojih odločitev upoštevati tudi z vidika trajnosti. Za vzpostavitev in nadzor ukrepov skrbnega pregleda so odgovorni direktorji, ki morajo v zvezi s tem poročati upravnemu odboru.
Opredelitev potencialnih in dejanskih negativnih vplivov
Podjetja morajo prepoznati dejanske in morebitne negativne vplive na okolje in kršenje človekovih pravic ter sprejeti ukrepe za njihovo preprečevanje. Pripraviti in izvajati morajo načrt, kjer so jasno določeni roki, določiti pa morajo tudi ustrezne kazalnike za merjenje izboljšav. S tem namenom morajo podjetja po potrebi izvesti ustrezne naložbe.
Od svojih poslovnih partnerjev morajo podjetja pridobiti pogodbena zagotovila, da bodo spoštovali sprejet kodeks ravnanja. Po potrebi morajo zahtevati tudi sprejetje načrta preprečevalnih ukrepov in ustrezna pogodbena zagotovila s strani njihovih partnerjev, ki so del verige vrednosti podjetja v okviru t. i. pogodbenega veriženja. Podjetja morajo MSP kot svojim partnerjem zagotavljati tudi ciljno usmerjeno podporo, kadar bi doseganje skladnosti s kodeksom ravnanja ali načrtom preprečevalnih ukrepov ogrozilo njihovo preživetje.
Da bi podjetje doseglo skladnost s kodeksom ravnanja ali z načrtom preprečevalnih ukrepov, si mora v primerih, ko z navedenimi ukrepi to ni bilo mogoče, prizadevati za sklenitev pogodbe s partnerji, s katerimi poslujejo. Pogodbena zagotovila morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. V primeru, da se pogodbena zagotovila pridobijo od MSP, morajo biti pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni, podjetje pa mora kriti stroške preverjanja skladnosti, opravljenega s strani tretje osebe.
Če negativnih vplivov nikakor ni bilo mogoče preprečiti ali blažiti, mora podjetje v okviru pravnih možnosti začasno prekiniti poslovne odnose s takšnim partnerjem, ko ta izvaja ustrezne ukrepe, če se pričakuje, da bodo ti uspešni, ali pa prekiniti poslovni odnos v primeru resnega negativnega vpliva. Pravne možnosti prekinitve poslovnih odnosov naj bi bile v takšnih primerih zagotovljene s strani držav članic EU. Prekinitve pogodb niso predvidene s strani družb, ki ponujajo finančne storitve, če bi bila s tem povzročena finančna škoda uporabniku storitve.
Trajnostno gospodarstvo in poslovni modeli
Podjetja iz EU z več kot 500 zaposlenimi in več kot 150 milijoni evrov prihodkov ter tista iz tretjih držav, ki na trgih EU dosežejo več kot 150 milijonov evrov prihodkov, morajo sprejeti načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5°C v skladu s Pariškim sporazumom. Če so podnebne spremembe glavno tveganje ali vpliv poslovanja posameznega podjetja, mora to v svoj načrt vključiti cilje zmanjšanja emisij.
Plačilo odškodnine in finančnih nadomestil
Če odprava negativnih vplivov ni bila možna, morajo podjetja sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo dejanskih negativnih vplivov. Prizadetim osebam in skupnostim morajo v sorazmernem obsegu izplačati odškodnine ali finančna nadomestila. Pripraviti in izvesti morajo načrt popravljalnih ukrepov z jasnimi roki in kazalniki, kadar negativnega vpliva ni mogoče odpraviti, po potrebi pa se načrt pripravi po posvetu z relevantnimi deležniki.
Podjetje mora z namenom odprave negativnih vplivov sprejeti tudi ostale ukrepe, ki jih izvaja že z namenom preprečevanja morebitnih negativnih vplivov.
Redne ocene trajnosti poslovanja
Podjetja morajo svoje poslovanje in ukrepe ter poslovanje in ukrepe hčerinskih družb in partnerjev, s katerimi so povezani z verigami vrednosti, redno ocenjevati. Ocenjevanje poteka vsaj vsakih 12 mesecev oz. kadarkoli obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se lahko pojavijo pomembna nova tveganja. Temeljiti mora na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih, politika pa se posodobi v skladu z rezultati teh ocenjevanj. Na podlagi rezultatov ocenjevanj mora podjetje posodobiti svojo politiko skrbnega pregleda.
Podjetje mora do 30. aprila za predhodno koledarsko leto v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnem poslovanju, objaviti letno poročilo na svojem spletnem mestu.
Pritožbeni postopek
Podjetja morajo posameznikom, sindikatom in civilni družbi omogočiti, da se pritožijo v primeru suma negativnih vplivov na okolje ali človekove pravice. V primeru pritožbe mora podjetje sprejeti ustrezne postopke, se na željo pritožnikov z njimi srečati in sprejeti ustrezne ukrepe. Za kršitve določb, sprejetih na podlagi direktive, so predvidene sankcije, ki v primeru denarnih kazni temeljijo na prihodkih podjetja. Pri odločanju o uvedbi sankcij lahko države upoštevajo prizadevanja podjetja za izpolnitev vseh popravnih ukrepov.
Podjetja, ki bodo zaprosila za javno podporo, bodo morala zagotoviti, da jim niso bile naložene sankcije v zvezi z neizpolnjevanjem te direktive.
Kako dobavne verige nadzirajo velika podjetja v Sloveniji?
Tudi nekatera izmed večjih slovenskih podjetij smo povprašali glede njihovih praks pri nadzoru dobavnih verig v kontekstu nove Direktive o skrbnem pregledu trajnosti podjetij. Med drugim nas je zanimalo, če že nadzirajo partnerje z vidika spoštovanja človekovih pravic in vplivov na okolje ter če so pri tem pozorni tudi na morebitne poddobavitelje v okviru verig. Kako ukrepajo, če poslovanje partnerjev ni skladno s politiko družbene odgovornosti lastnega podjetja. Povprašali smo jih še glede seznanjenosti z Direktivo, kako se nanjo pripravljajo in kakšne izzive pri tem pričakujejo.
Pri Lidlu Slovenija so pojasnili, da imajo z vsemi dobavitelji sklenjen Kodeks ravnanja in v primeru neskladij ravnanja dobaviteljev s tem dokumentom tudi ustrezno ukrepajo. Kot pojasnjujejo, so ključni poudarki Kodeksa »na področju dela med drugimi prepoved diskriminacije, pošteno plačilo, skrb za varno delo, prepoved otroškega dela in podobno. Na področju okolja dosledno upoštevanje okoljskih predpisov, skrb za varovanje okolja, biotske raznovrstnosti in podnebja. Na področju skladnosti pa velik poudarek dajemo tudi na skladnosti z veljavno zakonodajo, pa tudi, da so podizvajalci dobaviteljev podvrženi upoštevanju določil kodeksa.« Z vsebino predloga direktive so seznanjeni in bodo v skladu s končno direktivo poslovanja. »Nenazadnje smo trgovec, ki je zelo aktiven na različnih področjih trajnosti in deluje v smeri vzpostavitve čim bolj trajnostne nabavne verige,« še dodajajo.
Pri Goodyear Slovenija, kjer so odgovor pripravili na podlagi globalnega Goodyearovega poročila o korporativni družbeni odgovornosti, pojasnjujejo, da njihov oddelek za nabavo v sodelovanju z ostalimi oddelki skrbi za nadzor nad oskrbovalno verigo z vidika trajnosti. Od svojih dobaviteljev zahtevajo, da spoštujejo njihov kodeks ravnanja za dobavitelje oziroma da imajo vzpostavljen lasten enakovreden kodeks ravnanja, pri čemer lahko tudi zavrnejo ali prekinejo poslovno razmerje, v kolikor dobavitelj te zahteve ne izpolnjuje. Teme v Kodeksu vključujejo delo otrok in druge predpise o delovnih pogojih, okoljske prakse in boj proti korupciji. »Vzpostavljene imamo tudi podrobno razdelane politike o človekovih pravicah in naravnem kavčuku, ki zagotavljajo skladnost,« še pojasnjujejo vsebino. Pridržujejo si pravico, da zahtevajo dostop do informacij ali objektov. »V primeru kršitev se ustrezno odzovemo, kar lahko vključuje sodelovanje z dobavitelji pri oblikovanju načrtov korektivnih ukrepov ali, ko je to primerno, prekinitev razmerja,« opisujejo ravnanje v primeru neskladij. Obstoječi postopek preverjanja dobaviteljev vključuje tudi anketo o okoljskih, socialnih in upravljavskih tematikah.
»V našem podjetju in na nivoju skupine Lactalis, katere del smo, imamo vzpostavljen celovit proces upravljanja s kakovostjo dobaviteljev. Poudarek je na dobaviteljih naših ključnih surovin, vseh dodatkov, ki so vključeni v naše izdelke, ter materialov, ki prihajajo v stik z živili, saj je naša prva in bistvena zaveza kakovost in varnost mlečnih izdelkov,« pojasnjujejo v Ljubljanskih mlekarnah. Njihov kompleksen sistem vključuje tudi preverjanje področij etičnosti in vplivov na okolje, odvisno od tipa materiala oziroma storitve, ki jo zagotavlja dobavitelj. »Če dobavitelj dosega nizko raven skladnosti pri ocenjevanju, je podvržen bodisi večjemu nadzoru, vnovičnemu preverjanju, zahtevi po pripravi korektivnih ukrepov in podobno. Vse zakonodajne spremembe, ki jih omenjate, spremljajo v skupini Lactalis ter pravočasno ustrezno prilagajajo lasten sistem nadzora nad dobavitelji,« še dodajajo.
Kaj pravijo v podjetjih?
Vprašanja:
- Ali v vašem podjetju že izvajate nadzor nad dobavitelji in partnerji z vidika spoštovanja človekovih pravic in vplivov na okolje? Vas zanima samo poslovanje neposrednih partnerjev ali raziskujete tudi dlje po dobavnih verigah, verigah vrednosti? Na kaj ste pri tem posebno pozorni in s kakšnimi izzivi se pri tem soočate?
- Kako ukrepate v primeru neskladij pri poslovanju vaših partnerjev s politiko družbene odgovornosti vašega podjetja, jim na primer svetujete, prekinete sodelovanje?
- V kolikšni meri ste seznanjeni z vsebino Direktive o skrbnem pregledu trajnosti podjetij? Kakšne spremembe ta za vas prinaša, kako se pripravljate na njeno implementacijo in kakšne izzive pri tem pričakujete?
Marjana Drolc Kaluža, izvršna direktorica za nabavo, Skupina SIJ
Skupina SIJ ima sprejet Etični kodeks dobaviteljev, ki našim dobaviteljem nalaga določene zaveze, prav tako pa jih zahteva tudi od njihovih dobaviteljev naprej po dobavni verigi.
Naše partnerje ocenjujemo vsako leto in v primeru kršitev oziroma neskladij dobijo slabšo oceno oziroma pozicijo v našem portfelju dobaviteljev. Dobavitelje z oceno tudi seznanimo in jim tako damo spodbudo za uvedbo ustreznih ukrepov, v primeru resnejših kršitev pa z njimi lahko začasno ustavimo poslovanje.
Direktivo o skrbnem pregledu trajnosti podjetij v Skupini SIJ poznamo tudi zaradi trajnostnih zavez, ki smo jih svojim deležnikom dali na področju ekologije, zaposlenih, sodelovanja z lokalno skupnostjo, krožnega gospodarstva in korporativnega vodenja. Zahtevam direktive smo se posvečali tudi lansko leto, ko smo se včlanili v organizacijo Responsible Steel. V prihodnjem letu namreč načrtujemo pridobitev certifikata Responsible Steel, ki na področju jeklarstva velja za najvišje priznanje in dokaz trajnosti.
Blaž Medja, vodja trajnostnega razvoja, Pivovarna Laško Union
Skupaj z našimi dobavitelji in poslovnimi partnerji si prizadevamo za uresničevanje naših vrednot in zavez za odgovorno poslovanje. Zavedamo se, da lahko s sodelovanjem povečamo svoj pozitiven vpliv in rastemo skupaj na trajnosten in odgovoren način. Obvezni del dogovora o sodelovanju Pivovarne Laško Union (PLU) z dobavitelji in poslovnimi partnerji je spoštovanje t. i. Kodeksa poslovnega ravnanja. Le-ta je zelo pomemben element naše poslovne politike. S sklenitvijo dogovora o sodelovanju se vsak poslovni partner hkrati zaveže k odgovornemu poslovnemu ravnanju, ki je v Kodeksu opisano skozi minimalne standarde na področju integritete in poštenosti, dostojanstva in človekovih pravic, zdravja in varnosti ter varovanja okolja. Te minimalne standarde morajo dobavitelji vključiti v svoje delo in jih posredovati vsem posameznikom, ki jih zaposlujejo, ne glede na vrsto pogodbe ali lokacijo njihovega dela, ter vsem posameznikom, ki za dobavitelje delajo preko pogodb s tretjimi osebami. Družba PLU od dobaviteljev tudi pričakuje, da bodo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotavljanje skladnosti svojih dobaviteljev z minimalnimi standardi Kodeksa.
Družba PLU pregleduje skladnost s Kodeksom za dobavitelje in ima pravico do izvedbe ocene katerega koli dobavitelja. Od dobaviteljev pričakujemo, da bodo v zvezi s tem izvajali ocenjevanje lastnega dela in celotne dobavne verige. Dobavitelje tudi spodbujamo, naj z vsakršnimi vprašanji o vsebini Kodeksa ali v primeru, da pri zagotavljanju skladnosti potrebujejo nadaljnja navodila ali podporo, stopijo v stik z nami. V primeru ugotovljene neskladnosti z minimalnimi standardi družba v sodelovanju z dobavitelji v ustreznem časovnem okviru sprejme popravne ukrepe. Če dobavitelj ne more ali ne uspe odpraviti neskladnosti, družba prekine razmerje z njim.
Naša strategija trajnostnega razvoja, ki jo v PLU imenujemo Varimo boljši svet, je del glavne poslovne strategije, imenovane Evergreen, in že v veliki meri vključuje vsebine Direktive o skrbnem pregledu trajnosti podjetij. Tako v PLU v svojem delovanju na področju trajnosti in odgovornosti že vpeljujemo usmeritve te direktive. Denimo, naše ključne zaveze in cilji na področju varovanja okolja so: racionalna uporaba vseh virov energije in surovin, zniževanje ogljičnega odtisa, vpeljevanje smernic krožnosti pri upravljanju z odpadki in stranskimi proizvodi. Med zavezami družbene trajnosti izpostavljamo varjenje kulture vključenosti in raznolikosti, krepitev pravičnih in varnih delovnih mest ter podpiranje skupnosti. V okviru zavez odgovornosti so ključne usmeritve zagovarjanje zmernosti, naslavljanje škodljivih posledic uživanja alkohola in ponujanje brezalkoholnih različic pijač ter tako omogočanje večje izbire za potrošnike. Ob vsem tem želimo delovati transparentno, zato svoje dosežke objavljamo v svojem letnem trajnostnem poročilu, spremljamo pa tudi dosežke in uspehe ostalih deležnikov in širše družbe.
Marjanca Repše, direktorica sistemov vodenja, BSH Hišni aparati
Da, enkrat na tri leta preverjamo z anketo, ali imajo dobavitelji ISO 14001, ISO 50001 in ISO 45001. Pri izboru dobaviteljev je eden od kriterijev, ali ima dobavitelj vzpostavljen Sistem ravnanja z okoljem, Sistem upravljanja z energijo, Sistem varovanja in zdravja. Dobavitelji so periodično preverjani tudi preko presoj dobaviteljev, kjer so vsi ti standardi vključeni v BSH vprašalnik za izvajanje presoj. Glede človekovih pravic imamo del pogodbe – Code of conduct, kjer zahtevamo, da se dobavitelji izjasnijo glede zaposlovanja mladoletnih oseb, spoštovanja človekovih pravic… Poleg tega zahtevamo, da dobavitelji opravijo CSR Corporate Social Responsibility Audit, ki ga izvajajo neodvisne presojevalske organizacije. Za nove dobavitelje pa je pozitiven rezultat CSR Audita pogoj, da je lahko izbran kot dobavitelj. Od naših dobaviteljev zahtevamo, da svoje poddobavitelje obravnavajo na enak način kot mi njih, v določenih primerih želimo biti vključeni tudi v njihovo izbiro, sistematičnega nadzora pa ne izvajamo. Pri naših primarnih dobaviteljih večjih izzivov ni, upoštevajo naše zahteve, standarde in smernice.
Takih primerov še nismo imeli, oz. smo na to pozorni pri izboru. Če pa bi se to slučajno ugotovilo, bi ustrezno svetovali oz. ustrezno odreagirali: prehodni rok za odpravo neskladnosti oz. v primeru neaktivnosti dobavitelja prekinili sodelovanje.
Z direktivo smo bili seznanjeni preko webinarja v okviru Akademije Zelena Slovenija. Seznanjeni smo s tem, kaj direktiva prinaša, kakšni so kriteriji za zavezance. Predvidevamo, da večjih sprememb za nas Direktiva ne bo prinesla, saj že sedaj poročamo v našem Letnem poročilu o trajnostnem razvoju. O načinu poročanja po novem pa se bomo usklajevali in prilagodili, ko bodo objavljeni standardi poročanja s strani EU Komisije.
Urška Borštnar, vodja skupine za upravljanje ZVO tveganj dobaviteljev za Novartisove Operacije
V Novartisu smo v okviru skladnosti med svojimi strateškimi nalogami na področju trajnosti strogo zavezani spoštovanju človekovih pravic in celovitemu upravljanju trajnostnih tveganj tako v prodajni kot dobavni verigi. Sodelujemo s partnerji, ki imajo enake standarde, prav tako od njih pričakujemo, da s svojimi dobavitelji sklenejo dogovore, ki odražajo Novartisova načela. V skladu z našo strategijo okoljske trajnosti, ki predvideva ogljično nevtralnost celotne vrednostne verige do leta 2030, usklajujemo zahteve s svojimi dobavitelji in, v kolikor je potrebno, tudi z njihovimi. V kolikor potrebujejo, jim nudimo podporo pri izvedbi aktivnosti za razogljičenje. Vse navedeno velja prav tako za Novartis v Sloveniji in Lek, kjer v redno spremljanje uspešnosti sodelovanja z našimi poslovnimi partnerji že več let vključujemo skrbne preglede, spremljamo razvojne spremembe in napredek, zlasti na prednostnih področjih zdravja in varnosti pri delu, okoljske odgovornosti in spoštovanja človekovih pravic. Na področju človekovih in delavskih pravic smo opredelili tudi vstopne materiale, kjer so ta tveganja povečana že pri izvoru virov, kar običajno zajema tri do pet ravni pod našimi neposrednimi dobavitelji. Pri tem smo se posebej osredotočili na razvoj certificiranja za odgovorno pridobivanje teh materialov.
S Kodeksom ravnanja za tretje stranke, smernicami za obvladovanje njihovih tveganj ter zelenimi pričakovanji do dobaviteljev smo v Novartisu vzpostavili enoten notranji okvir za dosledno, skladno in pregledno ravnanje v dobavni in prodajni verigi. V kolikor zaznamo nepravilnosti ali odstopanja in izzive, skupaj določimo korektivne ukrepe, sprejmemo razumne načrte izboljšav in spremljamo napredek. Nudimo jim svojo pomoč, lahko pa partnerje napotimo tudi k zunanjim strokovnjakom. Lahko se zgodi, da smo prisiljeni npr. prekiniti sodelovanje s poslovnim partnerjem ter uvesti novega. Za uveljavljanje načel iz pobude za odgovorno prodajno in dobavno verigo v farmacevtski panogi (človekove pravice, pravice zaposlenih, zdravje, varnost, okolje, varstvo živali, preprečevanja korupcije, pravična konkurenca, varstva zasebnosti in podatkov idr.) imamo vzpostavljene pritožbene mehanizme, ki vsakomur omogočajo prijavo težav ali pritožb.
Zakonodajne spremembe spremljamo tako na ravni Evropske unije kot seveda slovenske zakonodaje. V celotnem Novartisu je upravljanje trajnostnih področij harmonizirano z nacionalnimi zakonodajami in notranjimi predpisi, ki so pogosto zahtevnejši od nacionalnih zakonodaj. Pričakujemo, da bomo zaradi notranjih politik, ki jih že izvajamo, na implementacijo Direktive dobro pripravljeni. Prizadevali si bomo, da bi pri izzivih upravljanja trajnostnih vplivov v dobavni in prodajni verigi še naprej imeli dejavno vlogo v svoji panogi, saj bo sodelovanje bistveno za transformacijo na vseh ravneh.
Tomaž Zaviršek, direktor za korporativno komuniciranje in posebne projekte, Skupina Perutnina Ptuj
V Skupini Perutnina Ptuj smo tretje leto zapored pripravili nefinančno oziroma trajnostno poročilo, v katerem o vplivu na okolje, zaposlenih, kakovosti in varnosti izdelkov, dobrobiti živali in odnosih z deležniki družbe poročamo po smernicah mednarodnega standarda za poročanje o trajnosti GRI. Poročilo za leto 2021 je objavljeno na spletni strani Perutnine Ptuj. Tudi na področju strateške nabave sledimo Politiki kakovosti, varne preskrbe s hrano in varovanja okolja Skupine Perutnina Ptuj ter uporabljamo njene glavne zahteve glede kakovosti, varnosti in sledljivosti ter izbiramo dobavitelje objektivno in pregledno, pri čemer upoštevamo kakovost, zanesljivost, najboljše in učinkovite poslovne pogoje ter okoljske parametre. Od naših dobaviteljev zahtevamo, da upoštevajo naš pristop družbene odgovornosti v zvezi z zadevami, kot so okolje, podnebne spremembe, ljudje, lokalne skupnosti, zdravje in varnost, poslovno ravnanje ter človekove pravice. Svoje dobavitelje ocenjujemo vsako leto z anketami in vprašalniki.
V skladu z zahtevami standarda ISO 9001 in 14001 vsako leto ocenjujemo tudi dobavitelje, pri čemer je eno od meril segment ravnanja z okoljem in na ta način skušamo vplivati na njihovo odgovorno ravnanje z okoljem.
Cilj februarja letos sprejetega predloga direktive je spodbujati trajnostno in odgovorno ravnanje podjetij v vseh globalnih verigah vrednosti, kar mi že izvajamo in bomo v prihodnosti še nadgradili.
