Energetski menedžment
| Avtorica: Tanja Pangerl |
»S trenutno energetsko krizo je dobilo področje izreden zagon, saj se je povečalo tako povpraševanje kot tudi ekonomska upravičenost,« pravi o poziciji energetske učinkovitosti mag. Primož Praper, direktor podjetja Eutrip, d.o.o., ki je bil letos nominiran za evropsko nagrado Roger Léron Award. Pravi, da so tudi v javnem sektorju dobri zgledi energetske učinkovitosti, še vedno pa se najdejo takšni, ki ne dajo veliko niti na zakonske zahteve. Samo z dobrim, digitalno podprtim energetskim monitoringom je možno dosegati več kot 10 % prihrankov energije v stavbah. Kot enega bistvenih mejnikov projektov energetske prenove izpostavlja recenzijo projektne dokumentacije. Pri kakovostni izvedbi projektov je vse več povezovanja različnih strok in tehnologij, kar kaže na pomembnost interdisciplinarnega pristopa in timskega dela.
Bili ste eden od 12 letošnjih nominirancev evropske nagrade Roger Léron Award, ki slavi izjemne posameznike, ki so pomembno prispevali k energetskemu prehodu na lokalni, regionalni in tudi na evropski ravni. Zmagovalec je postal Reinhard Six iz Nemčije. Kaj vam pomeni nominacija?
Nominacija je za celotno ekipo sodelavcev potrditev dobrega dela v preteklosti in močna spodbuda za nadaljnje delo na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Biti nominiran v družbi Reinharda Sixa iz Nemčije, Line Gellermark iz Švedske, Anne Girault iz Francije in ostalih nominirancev je izjemna čast. To so osebnosti, ki so preoblikovale energetsko upravljanje v svojih regijah (npr. Švedska) in mestih (npr. Pariz), ali pa vplivale na energetsko upravljanje v več državah. Zmagal je Reinhard Six, ki je na Evropski investicijski banki postavil program ELENA in s preko 85 projekti vzpodbudil investicije v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije v višini 5,6 milijarde evrov. S programom je bilo ustvarjenih več kot 33.000 delovnih mest, kar je izjemno. Program ELENA je poznan tudi v Sloveniji. Preko naših strank smo tudi mi, kot podjetje Eurip, sodelovali pri pripravi projektov prenove stavb, kjer je bila tehnična pomoč financirana prav iz tega programa.
Kaj je ključno za uspešen energetski menedžment, ki izstopa iz povprečja?
Uspešen energetski management ima tri ključne lastnosti: celovita znanja, to pomeni tehnično, ekonomsko in družbeno razumevanje področja, celovito predanost zelenim rešitvam in inovativnost pri uvajanju digitalizacije. Energetski management, ki vključuje oba vidika – učinkovito rabo energije in obnovljive vire, ima velik potencial tako za inovacije kot za razvoj kadrov. Na vseh teh področjih skušamo delovati in povezovati rešitve iz evropskih razvojnih projektov v prakso na konkretnih stavbah.
Letošnja rdeča nit nagrad so bili voditelji energetske učinkovitosti. Kakšno pozicijo ima po vaših izkušnjah energetska učinkovitost v slovenskem javnem in zasebnem sektorju ter kako se je organizacije lotevajo? Kako energetsko učinkovita so slovenska podjetja, občine in izobraževalne inštitucije? Zdaj je evropska usmeritev, da bo potrebno znižati rabo energije za 10 %. Kako to doseči?
S trenutno energetsko krizo je dobilo področje izreden zagon, saj sta se povečala tako povpraševanje kot tudi ekonomska upravičenost. Energetsko intenzivna podjetja so že do sedaj namenjala temu področju veliko pozornost, saj je bil v njihovi strukturi cene to pomemben strošek. Na področju javnega sektorja, ki naj bi bil zgled energetske učinkovitosti, delamo z veliko izjemnimi strankami, ki želijo dosegati učinke. Žal pa so tudi takšni, ki jim ni niti do zakonskih zahtev, ki bi jih morali dosegati, še manj jih zanima dobro upravljanje. Mnogi znanstveni članki, pa tudi naše delo in analize kažejo, da je možno samo z dobrim, digitalno podprtim energetskim monitoringom dosegati več kot 10 % prihrankov energije v stavbah. To je možno doseči z vzpostavitvijo digitalnega obratovalnega monitoringa, s katerim lahko preverjamo trenutno stanje in analiziramo parametre bivalnega ugodja za poljuben dan in uro v preteklosti. Ključno je, da lahko preverimo, katere naprave so delovale, kakšna je bila poraba in kakšna je bila temperatura v prostoru, ko se je prostor ogreval ali hladil. Nadalje mora imeti stavba še krmilnik, ki dinamično vklaplja in izklaplja naprave glede na različne notranje in zunanje pogoje. Ker je teh naprav več (ogrevanje, hlajenje, prezračevanje idr.) temu pravimo centralno nadzorni sistem (CNS).
Vodili in sodelovali ste pri številnih projektih na področju trajnostne gradnje, energetske prenove stavb in drugih investicijskih trajnostnih gradbenih projektih. Kakšen je trend trajnostne gradnje v Sloveniji in kako je v svetu? Kaj so ključni elementi trajnostne gradnje in kako lahko obstoječi stavbni fond v Sloveniji naredimo bolj trajnosten in energetsko bolj učinkovit?
Izhodišče je dobro izoliran zunanji ovoj, ki ima vsaj 25 cm toplotne izolacije in troslojna okna. Ob dobri zrakotesnosti je ključno visoko učinkovito prezračevanje. Dober vzgled je Eko sklad in podpora sNES, skoraj nič-energijskim stavbam, splošnega družbenega pomena. Že nekaj let je bilo zahtevano, da stavbe uporabljajo več kot 50 % obnovljivih virov energije, da imajo vgrajene ekološko sprejemljive materiale, kot je čim večja uporaba lesa in lesnih tvoriv. Takšne programe bi bilo treba nadaljevati in jim dodajati sredstva, ki imajo izreden multiplikativen učinek.
Ali morda lahko predstavite kakšen izjemen zgled energetske učinkovitosti v Sloveniji?
Dober konkreten primer energetske učinkovitosti so energetske prenove vrtcev v Mestni občini Ljubljana (MOL). Celovit proces prenove in energetskega upravljanja je bil zasnovan v več etapah in za določene stavbe so že na voljo večletni rezultati. Na različnih prijavah so bila pridobljena nepovratna sredstva. Proces gradnje je bil dobro nadzorovan, primer dobre prakse pa je tudi celovito energetsko upravljanje, s katerim so bili kazalniki porabe v večini stavb preseženi za več kot 15 %. Ob tem je bistveno boljše notranje temperaturno ugodje. Energetski sistemi in tudi ostali tehnični stavbni sistemi so redno vzdrževani, kar vgrajenim napravam podaljšuje življenjsko dobo. Glede na to, da ima MOL v lasti več stavb, je bila velika dodana vrednost, da so se dobre rešitve iz preteklih prenov prenašale pri pripravi novih rešitev. Eden izmed bistvenih mejnikov projektov energetske prenove mora biti recenzija projektne dokumentacije, izredno pomemben mejnik pa je primopredaja in poskusno obratovanje, saj so sodobne naprave prav zaradi naprednosti tudi zahtevne za upravljanje.
Izdelali oziroma sodelovali ste pri izdelavi več kot 100 energetskih pregledov, ki so bili strokovna podlaga za investicije za skoraj 1 milijon m2 površin v prenovljenih javnih zgradbah v zadnjih 15 letih. O kakšnem energetskem stanju javnih stavb govorijo energetski pregledi in kaj je pomembno za kakovostno izvedbo projektov?
Stavbe izražajo duh časa, v katerem so bile zgrajene. Po vseh teh letih se še vedno čudim izredno dobro zasnovanim javnim stavbam zgrajenih v času Avstro-Ogrske. To so masivne stavbe, ki imajo tako dobro izolativnost kot tudi akumulativnost, visoki stropovi pa omogočajo tudi večje količine svežega zraka za uporabnike. Po obdobju betona in plastičnih okenskih okvirjev se ozaveščeni investitorji ozirajo k premišljenim zasnovam steklenih površin, ne preveč in ne premalo, naravnim materialom in obnovljivim virom. Če je v preteklosti rešitve lahko podal samo arhitekt, napredovanje strok in tehnologij kaže pomembnost interdisciplinarnosti in timskega dela. Timsko delo različnih strok, ki imajo vsaka svoj pogled na rešitev, pa še zdaleč ni enostavno in zahteva veliko prilagajanja. Prilagodljivost in hkrati uveljavljanje ključnih lastnosti posamezne stroke je iskana lastnost, ki omogoča preživetje.
Pomemben del učinkovitega energetskega upravljanja je tudi digitalizacija. Razvili in patentirali ste digitalni obratovalni monitoring. Za kakšen monitoring gre? Kako lahko napredni sistemi za digitalno spremljanje rabe energije in kakovosti notranjega okolja pripomorejo k večji energetski učinkovitosti in ustreznemu energetskemu upravljanju?
Kljub temu, da ljudje v stavbah preživimo več kot 90 % časa, so stavbe zasedene manj kot polovico časa, saj so le redki ljudje ves dan in noč v isti stavbi. Šole ali pisarne so na primer nezasedene preko 70 % časa, le domovi za starejše in bolnice imajo precej visok delež zasedenosti. V času, ko so stavbe manj zasedene, ni potrebno, da z vso močjo delujejo ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Energetski monitoring omogoča vpogled v trenutno delovanje tehničnih stavbnih sistemov, še bolj pomembno pa tudi v njihovo zgodovino ter nastavitve delovanja preteklih ur in dni in to preko zaslonov na oddaljen način. Nadaljnji korak je vzpostavitev urnikov oz. vklopov naprav takrat, ko je to potrebno in izklapljanje naprav, ko ni potrebe za delovanje. Z dobro regulacijo, za katero praksa kaže, da ni možna brez digitalne podprtosti, je možno porabo prilagajati zasedenosti in to prinese več kot 10 in praviloma tudi več kot 15 % prihrankov. To je torej možno doseči z zelo nizko investicijo, vzpostavitvijo monitoringa in CNS, ki pa pri upravljanju zahteva predhodno vzpostavljen sistem in določena nova znanja.
