Tehnološki park Ljubljana je v okviru projekta Circular4.0. skupaj s partnerji zagotovil usposabljanje kar 295-im podjetjem iz alpske regije s pomočjo strokovnjakov za krožno in digitalno transformacijo. Konec septembra se je bila na Bledu zaključna konferenca projekta, na kateri je aktivna skupnost strokovnjakov razpravljala, zakaj je prehod v krožno gospodarstvo nujen, kakšne so priložnosti in s kakšnimi izzivi se srečujejo podjetja. Poslanstvo skupnosti je spodbujanje in izobraževanje podjetij v alpski regiji o prehodu na krožno gospodarstvo s pomočjo digitalnih tehnologij, ki si bo za vpeljavo krožnosti v podjetja prizadevala tudi po končanem projektu. Podjetja namreč potrebujejo ustrezna znanja in orodja. Glavna priporočila in ugotovitve projekta so, da podjetja za prehod v krožno gospodarstvo potrebujejo finančna sredstva oziroma finančne injekcije, podporno zakonodajo, ustrezno tehnologijo in inovacije ter primerno infrastrukturo in znanja.
Pilotna podjetja so bila tekom projekta deležna strokovne podpore s strani strokovnjakov za krožno in digitalno transformacijo. S posebnimi orodji se je ocenjevala njihova digitalna in krožna zrelost, na podlagi ocen in rezultatov pa se potem naredil akcijski načrt transformacije. Ugotovitve kažejo, da podjetja, ki so že opravila proces digitalizacije, bistveno hitreje dosežejo visoko zrelost v krožnem delovanju.
Med pilotnimi podjetji, ki so bila vključena v proces transformacije, je bilo tudi slovensko podjetje Beti d.d., ki je v okviru projekta zasnovalo in lansiralo trajnostno linijo spodnjega perila DISCO5 (Dizajn, Inovativno, Slovensko, KrožnO, Oblačilna industrija, PErilo in Trajnost). Direktorica podjetja, Maja Čibej, je povedala, da so izdelki v celoti izdelani iz trajnostnih materialov, bodisi reciklirani ali biorazgradljivi in so zelo obstojni. V vseh fazah procesa so se maksimalno izogibali odpadu ter uporabili modularno oblikovanje, kar omogoča recikliranje izdelkov. Vsak izdelek je opremljen tudi z digitalno identifikacijo (digital ID), kar zagotavlja transparentnost in sledljivost materiala in izdelka. V razpravi je izpostavila, da bo treba začeti razmišljati v smeri zmanjševanja gospodarske rasti. In sicer da bruto domači proizvod ne bo več smel biti edini kazalnik rasti in uspeha. Krožno usmerjena podjetja namreč kasneje začnejo delovati s profitom, obstoječ ekonomski sistem pa še ne deluje na način, da bi spodbujal zmanjševanje gospodarske rasti za boljšo kakovost življenja, katerega posledica je bolj čisto okolje, bolj pravičen socialni sistem itd.
Marija Čebular Zajec iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je prisotnim predstavila Slovensko industrijsko strategijo (SIS 2021-2030), ki se osredotoča na zelen, kreativen in pameten razvoj. Cilji strategije so v skladu z Evropsko industrijsko strategijo, in sicer usmerjeni v zeleno in digitalno tranzicijo ter v strateško avtonomnost in odpornost. Strategija predvideva tudi ravnanje v kriznih situacija kot je recimo motena globalna dobavna veriga.
EU je smernice pa je predstavil William Neale iz Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji. Govoril je o implementaciji Evropskega zelenega dogovora. Ta predvideva Evropo kot pošteno in cvetočo družbo s sodobnim, trajnostnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki bi do leta 2050 prišla do stopnje brez emisij in toplogrednih plinov, gospodarska rast pa ne bi bila več odvisna od porabe virov. Krožnost bo pogoj za lansiranje izdelka na trg. Ena največjih sprememb bo tudi zahteva po navedbi podatkov o izdelku, ki bo služila kot ene vrste digitalni potni list izdelka in jo bodo kupci lahko skenirali. Poudaril je, da je bistvo krožnega gospodarstva v ohranjanju vrednosti. Treba je uporabljati obstoječe tehnologije in ne poceni tehnologije. Uredba naj bi začela veljati čez dve leti in bo izjemno močno orodje za potrošnike in bo zagotavljala kakovost izdelkov.
