Hidroelektrarne v Sloveniji so pri načrtovanju zelenega prehoda trenutno precej prezrt vir energije, v resnici pa so optimalna alternativa pri iskanju zelene energije.
V Sloveniji imamo različne možnosti za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in ogljičnega odtisa, vendar bi morali v to smer pristopiti bolj odločno. Na to nas opozarja tudi Evropska komisija, ki je prepričana, da je cilj Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN), da bi dosegli 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije, premalo ambiciozen. Ta namreč bistveno odstopa od projekcije komisije za Slovenijo (37 %), ki meni, da bi lahko bolje izkoristili potencial iz našega okolja. Pri tem bi morali v Sloveniji prav hidroelektrarnam dodeliti vidnejšo vlogo, kot opozarja Evropska komisija.
Hidroenergija je preverjena tehnologija, ki tudi več kot 90 % učinkovito pretvarja potencialno energijo vode v električno energijo. Globalno gledano bi lahko kapacitete električne energije iz hidroelektrarn izkoristili štirikrat bolje. Manevrskega prostora na tem področju je torej še veliko.
Hidroenergija z minimalnim izpustom toplogrednih plinov v okolje
Z obširnejšo proizvodnjo električne energije iz hidroelektrarn bi lahko pomembno prispevali k posrednemu globalnemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (TPG), saj bi tako zmanjšali potrebo po proizvajanju električne energije iz fosilnih goriv.
Pri gradnji in obratovanju hidroelektrarn oziroma v njihovem celotnem življenjskem ciklu sicer nastaja določena količina emisij TGP, vendar je ta pri pretočno-akumulacijskih hidroelektrarnah, kot jih poznamo na spodnji Savi, zanemarljiva, če jo primerjamo s proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv, in celo nižja kot pri ostalih obnovljivih virih energije.
Hidroelektrarne torej spadajo med tehnologije, ki proizvajajo najmanj toplogrednih plinov na enoto proizvedene električne energije, kar dokazuje tudi poročilo IPCC, Annex III, 2014. Kot je razvidno iz tabele, hidroelektrarne v svojem celotnem življenjskem ciklu proizvedejo najmanj emisij CO₂ med vsemi tehnologijami, in sicer le 1 gCO₂eq/kWh oz. glede na nekatere vire tudi samo 0,5 g CO₂eq/kWh. Pri pregledu srednjih vrednosti sicer prednjačita vetrna in jedrska energija z 11-12 gCO₂eq/kWh, medtem ko je ocenjena povprečna emisija pri HE okoli 24 g CO₂eq/kWh, na kar pomembno vplivajo velike akumulacije, ki pa jih v Sloveniji ni.
| Tehnologija | Direktne emisije v zrak | Emisije zaradi infrastrukture in transporta | Emisije celotnega življenjskega cikla |
| min/med/maks (g CO2eq/kWh) | (g CO2eq/kWh) | min/med/maks (g CO2eq/kWh) | |
| Premog | 670/760/870 | 9,6 | 740/820/910 |
| Plin | 350/370/490 | 1,6 | 410/490/650 |
| Biomasa – sosežig | ni relevantno | 210 | 620/740/890 |
| Geotermalna | 0 | 45 | 6/38/79 |
| Vodna energija – HE | 0 | 19 | 1/24/2200 |
| Jedrska energija | 0 | 18 | 3,7/12/110 |
| Koncentrirana sončna energija | 0 | 29 | 8,8/27/63 |
| Fotovoltaika na strehah | 0 | 42 | 26/41/60 |
| Fotovoltaika – samostojno | 0 | 66 | 18/48/180 |
| Veter na kopnem | 0 | 15 | 7,0/11/56 |
| Veter na morju | 0 | 17 | 8,0/12/35 |
Tabela: Emisije TGP glede na tehnologijo proizvodnje električne energije (g CO2eq/kWh) (vir: Poročilo IPCC, Annex III, 2014)
Pri delovanju hidroelektrarn na spodnji (in srednji) Savi ni bistveno povečanih emisij TGP glede na trenutno stanje. Razlogi so zmerna klima in pretočni režim delovanja hidroelektrarne, vodne površine po izgradnji HE niso bistveno večje kot pred izgradnjo, poleg tega tudi ni prišlo do zalitja površin poraščenih z gozdom, čas zadrževanja vode v pretočni akumulaciji pa je kratek.
