Vroče poletje se bo kmalu prevesilo v vročo jesen, če ne v temperaturah, pa v nakopičenih izzivih in krizah. Podnebna, energetska, prehranska, migrantska, varnostna, zdravstvena, … kriza. Svet, kot smo ga poznali nekaj desetletij nazaj, ne obstaja več. V preteklih mesecih so podnebne spremembe usodno zaznamovale življenja in delo premnogih prebivalcev našega planeta. Večina ostalih se sooča s pretresi in skrbmi, kot so glede energetske in prehranske varnosti, kakršnih ne pomnimo desetletja.
Prilagajanje na obsežne spremembe, ne samo podnebne, postaja stalnica. Tudi na letošnjem Blejskem strateškem forumu, kjer podnebne spremembe niso bile glavna tema, so poudarili, da je pomembna uravnoteženost aktivnosti na področjih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
Ob stalnem povečevanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju (31. avgusta je znašala 418,5 ppm, varna meja je 350 ppm) in zaskrbljujočih trendih (mdr. ogromno povečanje državnih podpor fosilnim gorivom, podatki OECD in IEA) prihajajo do nas tudi bolj pozitivne novice. ZDA so avgusta sprejele zakon za znižanje inflacije, vreden 430 milijard dolarjev, ki je tudi njihova največja naložba v zaščito podnebja in energetsko varnost. Torej tudi v obnovljive vire energije, ki so v velikem porastu. Številne obetavne inovacije prinašajo tudi rešitve za problem shranjevanje energije iz OVE, saj je proizvodnja litij-jonskih baterij predraga in ima škodljive okoljske učinke: od nadomeščanja materialov v teh baterijah do »peščene baterije« v mestu Kankaanpää na Finskem. S komercialno dostopnimi tehnologijami in znanimi netehnološkimi ukrepi pa v tem desetletju še lahko zaustavimo segrevanje ozračja.
GFN, globalna mreža za ekološki odtis, vidi v Evropskem zelenem dogovoru velik potencial za premik dneva ekološkega dolga proti koncu leta (za več kot mesec dni in pol; letos je bil 29. julija), če bi podobne programe sprejele in izvajale vse države. EZD se uresničuje kljub sedanjim mnogoterim krizam. Na primer: Osmi okoljski akcijski program (OAP) do 2030, sprejet marca letos, dobiva orodje za spremljanje, julija je Komisija predstavila seznam glavnih kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju ciljev programa, ki so tudi cilji EZD. Znatna sredstva za zeleni prehod so na voljo v okviru načrtov za okrevanje in odpornost, tudi v Sloveniji.
Zelena revolucija se torej dogaja. Toda, ali smo pripravljeni nanjo? Zelena revolucija pomeni, da moramo spremeniti načine proizvodnje, gradnje, uporabe energije, mobilnosti, pridelave in predelave hrane, življenjske stile (vključno s prehrano in načinom oblačenja) …. To pa vključuje veliko učenja, nova znanja in kompetence vsakega od nas in v vseh situacijah, ne le v procesu formalnega izobraževanja. Učenju za odzivanje na podnebne spremembe zato namenjamo tokratni Podnebni dosje, v prihodnjih mesecih pa bomo sistematičen pristop k »podnebni ozelenitvi« izobraževanja še nadgradili.
Vzgoja in izobraževanja za okoljske in podnebne cilje v skladu z Nacionalnim programom varstva okolja poteka v Sloveniji v okviru uveljavljenega koncepta vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR). Kar je utemeljeno s kompleksnostjo podnebnega delovanja in nujnostjo upoštevanja vseh razsežnosti trajnostnega razvoja. To med drugim upošteva Osmi OAP v dolgoročni viziji do 2050 (na kratko: blaginja ob upoštevanju omejitev našega planeta). Tudi že omenjeni seznam kazalnikov vključuje kazalnike za merjenje zdravja gospodarstev in družb na podlagi blaginje ter ne le na podlagi najbolj uveljavljenega gospodarskega kazalnika – BDP.
Nove kompetence potrebujemo tako v vsakdanjem življenju kot v poklicnem delu, še zlasti na zelenih delovnih mestih, ki so v porastu in se zanje tudi namenjajo državne podpore. Julija letos je bilo v Sloveniji registriranih dobrih 54.000 brezposelnih oseb. Iz sredstev podnebnega sklada bodo lahko delodajalci dobili spodbude za zaposlitev 300 brezposelnih na zelenih delovnih mestih za nedoločen čas. Kot področja z največjim potencialom za zaposlovanje na zelenih delovnih mestih se ocenjujejo gozdno-lesna veriga, učinkovita raba naravnih virov, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, povečanje energetske učinkovitosti ter trajnostni turizem. Eden od ciljev javnega povabila zavoda za zaposlovanje je tudi povečati ozaveščenost vseh deležnikov.
K ozaveščenosti in izobraženosti pa lahko prispevamo tudi s posameznimi dogodki in akcijami. Ministrstvo za okolje in prostor letos ponovno vabi k sodelovanju na Evropskem tednu trajnostnega razvoja, to je k prijavi dogodkov in drugih aktivnosti za ozaveščanje o trajnostnem razvoju na platformo https://esdw.eu/. ETTR traja od 20. do 26. septembra, upoštevajo pa se vsi dogodki od 18. 9. do 8. 10. 2022. Ta vseevropska akcija se delno prekriva z Evropskim tednom mobilnosti, ki traja od 16. do 22. septembra (https://www.tedenmobilnosti.si/).
