Zeleno omrežje
| Avtor: Simon Franko |
Evropska komisija je 14. oktobra 2020 sprejela strategijo na področju kemikalij za trajnostnost (v nadaljevanju: strategija ali CSS), torej nekakšen kompas, ki kaže smer razvoja industrije v prihodnjih desetletjih. Dokument je eden od stebrov evropske implementacije zelenega dogovora oziroma prizadevanj skupnosti za doseganje trajnostnega in podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva. Po zagotovilih Komisije naj bi strategija z zagotavljanjem okolja brez onesnaževanja bolje varovala zdravje ljudi in okolje. Zaradi specifičnosti proizvodnih procesov in zakonov, ki uravnavajo odziv, je pred kemično industrijo izziv, s katerim se še nismo soočili.
Strategija na področju kemikalij za trajnostnost predvideva skupaj več kot 80 aktivnosti (večinoma zakonodajnih, vendar ne izključno) v obdobju naslednjih 4–5 let. Med načrti Komisije je, na primer, uvedba uredbe CLP o novih razredih nevarnosti v Evropsko unijo, ki vključuje sistemske motilce, endokrine motilce (MES), obstojne snovi, ki se kopičijo v organizmih in so strupene (PBT/vPvB), ter snovi, obstojne v okolju, mobilne v vodnem in strupenem okolju (PMT/vPvM). Pri tem velja poudariti, da je večina teh snovi že danes predmet postopka izdajanja dovoljenj po 57. členu Uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), ki odpira vprašanje veljavnosti spremembe kot take. Novi razredi bi predstavljali tudi kršitev globalno usklajenega sistema Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij (angl. GHS), katerega glavni cilj je, da sistemi izdelke razvrščajo, označujejo in pakirajo na enak način. Del držav meni, da je tako temeljne spremembe treba najprej sprejeti na globalni ravni in jih šele kasneje implementirati v Uredbo CLP (ne obratno).
Revizija na ravni EU bi za podjetnike pomenila prerazvrstitev številnih snovi in njihovo novo označevanje, za trgovce s tretjimi državami pa tudi obveznost, da se znajdejo v več sistemih, ki delujejo hkrati. Dodatek novih razredov je tesno povezan z drugo pomembno spremembo znotraj CSS, ki je razširitev 68. člena Uredbe REACH, tako imenovanega splošnega pristopa k obvladovanju tveganja.
Danes so vključene le snovi, ki so rakotvorne, mutagene in/ali strupene za razmnoževanje (CMR) kategorij 1A in 1B. Po predpostavkah strategije naj bi prepoved uporabe v potrošniških izdelkih in poklicni uporabi zajela veliko širši nabor kemikalij (tudi tistih, ki ustrezajo definicijam novih razredov). Umik snovi s trga zgolj na podlagi njenih specifičnih lastnosti (brez dejanske ocene izpostavljenosti) vzbuja okoljske pomisleke v znanosti zaradi dvoma o že stoletja znanem načelu »odmerek naredi strup«. Usklajevanje varstva potrošnikov s strokovnjaki po drugi strani odpira razpravo o učinkovitosti obstoječih predpisov v zvezi z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu. Uporaba vseh v tem odstavku opisanih substanc bo mogoča le na podlagi ozkih izjem, in sicer tam, kjer je njihova uporaba »nujna« in na trgu niso na voljo nadomestki.
Spremembe bo doživela tretjina izdelkov na trgu
Skoraj 20 let po prvem strateškem pristopu k ravnanju s kemikalijami v Evropi Komisija najprej načrtuje temeljito revizijo dveh ključnih uredb v tem kontekstu, in sicer REACH in CLP. Zaradi obsežnosti načrtovanih reform CSS pa lahko reforme sežejo tudi do sektorskih predpisov, vključno s področji kozmetike, detergentov ali fitofarmacevtskih sredstev. Če pogledamo druge uporabnike in obsežne začetne dobavne verige kemikalij, ni dvoma, da bi morali strategijo pozorno spremljati tudi predstavniki v npr. avtomobilski, pohištveni, papirni, farmacevtski ali prehrambni industriji. Iz poročila, ki ga je decembra 2021 objavil Evropski svet za kemično industrijo (Cefic), je razvidno, da lahko samo s splošno uvedbo obvladovanja tveganja in novih pristopov k razredom nevarnosti zajamejo približno 12.000 kemikalij. Tudi če upoštevamo popravek na področju negotovosti v zvezi s prihodnjo obliko uredbe, bo ta vplivala celo na tretjino portfelja evropskih kemičnih izdelkov. Če spregledamo morebitna odstopanja (npr. nepogrešljive uporabe) in uporabo danes znanih alternativ, se izkaže, da se tveganje za izgube zniža za 12 %.
Danes ni recepta za prodajo. Snovi, ki izginjajo s trga, je že v fazi načrtovanja treba nadomestiti z novimi, ki bodo varne in trajnostne. Njihov razvoj in trženje naj bi omogočili finančni instrumenti v novi perspektivi (vključno z Instrumentom za obnovo in izboljšanje odpornosti, Obzorjem Evropa ali programom LIFE).
Vse v rokah držav
Priznati je treba, da zakonodaja o ravnanju s kemikalijami, ki je v veljavi že več kot ducat let, doslej ni bila deležna večjih sprememb in da je nekatere predpostavke treba popraviti. Zagotovo to med drugim velja za nadzor uvoženih snovi iz tretjih držav. Analize Evropske agencije za kemikalije kažejo, da se kar 90 % primerov, ki niso prilagojeni veljavnim evropskim predpisom, nanaša na snovi, ki so bile uvožene na naš trg iz območij izven EU in kupljene prek npr. spletnih platform. Pozitivno je treba oceniti tudi predlog za okrepitev sodelovanja med evropskimi agencijami ECHA, EFSA in EMA glede postopkov analize snovi v smislu »ena snov, en pregled«. Nemoten pretok informacij in nepodvajanje predhodno opravljenega dela lahko bistveno izboljšata današnji proces uvajanja novih in inovativnih izdelkov na trg. Soglasje ne bo doseženo s podporo razpravam o medsebojnem razumevanju, s spoštovanjem mnenja akademske skupnosti in z zaupanjem na področju npr. ocen kemijske varnosti. Vroča razprava tako ali tako šele na forumu držav članic preide v odločilno fazo. Razpršen in premišljen razvoj predpisov ima sčasoma res možnost, da prispeva k uspešnosti zelene kemične industrije in s tem tudi skoraj vseh gospodarskih panog, ki z njo sodelujejo. Vrata v novo poglavje naj ostanejo odprta, a odpiranje vrat na silo ne bo najboljša rešitev.
