Promocija
Hrana svoje mesto najde
V občini Škofja Loka so se pred nekaj meseci lotili zanimivega izziva in sodelovali v pilotnem projektu Hrana svoje mesto najde. Občinsko iniciativo za manj zavržene hrane so vodili Ekologi brez meja ob podpori Lidla Slovenija in občine Škofja Loka. S projektom so želeli vzpostaviti primer dobre prakse, kako se na občinski ravni lotiti problematike prevelikih količin zavržene hrane. Skupaj so ugotovili, da je izziv velik, a aktivno reševanje problematike ponudi učinkovite rešitve na več nivojih – tako v domačih gospodinjstvih kot v javnih ustanovah.
Tako Ekologi brez meja kot podjetje Lidl Slovenija in seveda tudi drugi deležniki v naši družbi se že leta ukvarjajo s problematiko zavržene hrane. Pa vendar količina hrane, ki roma v smeti, iz leta v leto narašča. Zato so se skupaj odločili za pilotni projekt Hrana svoje mesto najde. V tesnem sodelovanju z občino Škofja Loka in ključnimi deležniki v lokalnem okolju – javne ustanove, gospodarski subjekti in gospodinjstva – so ugotavljali, kaj so vzroki nastajanja velikih količin zavržene hrane in kako lahko te količine posledično tudi zmanjšamo. Obsežna analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke. V programu so sodelovala tudi škofjeloška gospodinjstva – rezultat enotedenskega izziva so novi trendi, ki lahko prispevajo k manj zavržkom.
V javnih ustanovah z doslednimi koraki do prihrankov
V osmih enotah Vrtca Škofja Loka je analiza zavržene hrane pri zajtrku, kosilu in malici potekala pet dni. Največji delež zavržkov je pričakovano nastal pri kosilu (59 %), ko je na osebo nastalo 64 g zavržkov na dan oz. 304 kg za vse enote v spremljanem obdobju. Tretjina zavržkov je bila posledica priprave hrane. Analiza je pokazala, da bi z nadgradnjo sistema odjavljanja od obrokov, prenosom dobrih praks iz enot, kjer se zavrže najmanj hrane, in zmanjšanjem količin tekoče hrane/pijače pri serviranju lahko na letni ravni prihranili tudi do 9.500 €.
Projektu Hrana svoje mesto najde so se pridružili tudi v Dijaškem domu Škofja Loka, kjer za prehrano skrbi podjetje Slorest. V štirih dneh sta dve tretjini zavržkov (64 %) nastali v obdobju malice, največ zavržkov (50 %) je bilo posledica ostankov na krožnikih. Povprečna količina zavržkov je znašala 50 g na osebo na dan. Največji izziv za dijaški dom predstavlja iskanje ravnotežja med zdravimi in priljubljenimi obroki z upoštevanjem smernic za zdravo prehranjevanje ter tudi v tem primeru odjavljanje od obrokov v primeru odsotnosti. Tudi v tej javni ustanovi z dobrimi praksami že znižujejo količine zavržkov – solata in nekatere druge jedi (npr. testenine) se pripravljajo sproti po potrebi, majhne količine tekočih zavržkov pa so posledica uporabe avtomatov.
»Sodelovanje z javnimi ustanovami v okviru projekta je pokazalo, da posploševanje ni mogoče – nujno je individualno prilagojeno in kontinuirano delo za manj zavržene hrane. In prav to je bilo tudi bistvo tega programa, ki je v občini Škofja Loka povezal številne deležnike in zastavil možen model ukrepanja za manj zavržkov na občinski ravni,« zaključuje Katja Sreš Iz Ekologov brez meja.
Nekatera gospodinjstva so dober zgled
Ker je projekt nagovarjal tudi domača gospodinjstva, so vzroke za nastanek zavržene hrane iskali tudi tam. Kljub podatkom statističnega urada RS, ki pravijo, da so gospodinjstva še vedno največji vir nastanka zavržene hrane, rezultati enotedenskega dnevnega spremljanja navad 2-, 4- in 6-članskih gospodinjstev projekta Hrana svoje mesto najde kažejo, da so vsa zavrgla zanemarljivo količino hrane. Obenem kažejo tudi nove trende, ki lahko pripomorejo k manj zavržkom. Prišli so namreč do zanimivih ugotovitev, ki presegajo običajne nasvete o uporabi nakupovalnih seznamov in pravilnem shranjevanju živil. Skupni imenovalec spremljanih družin je navada, da vsak član poseže po hrani, ki mu ustreza, kadar mu ustreza. Pri tem imajo vedno v mislih tudi ostanke preteklih obrokov in viške živil, ki bi jih bilo treba čim prej zaužiti in jih uporabljajo na različne načine v različnih obrokih. Za sodelujoča gospodinjstva je bila značilna tudi dosledna uporaba zamrzovalnika, kjer shranimo viške obrokov. Za učinkovito se je izkazalo tudi poseganje po lastni ali lokalni hrani, ki je sicer lahko nekoliko dražja, a jo prav zaradi tega precej bolj cenimo. Spremljanje navad pa je razkrilo še en, najbrž ključen in tako zelo preprost nasvet, o katerem bi morali govoriti pogosteje – ne kupujmo hrane, ki jo pogosto zavržemo.
Vsak od nas ima moč, da zavrže manj
Kdaj nam bo torej uspelo obrniti trend količin zavržkov v negativno smer? Ko bo prav vsak od nas, pa naj bo vodja domačega gospodinjstva, kuhinje v izobraževanih ustanovah in drugje pričel resno razmišljati o svojih in organizacijskih nakupovalnih in prehranjevalnih navadah. Če je v ustanovah največji izziv komuniciranje (npr. odjava šolskih obrokov), je ahilova peta gospodinjstev načrtovanje. Če za ustanove, kamor štejemo šole, bolnišnice, restavracije, priporočamo merjenje količin zavržene hrane, pa je za gospodinjstva prvi korak razmišljanje o vsakodnevnih navadah. Poskusite en teden spremljati, kaj, koliko in kje kupujete ter kaj na koncu dejansko uporabite pri vaših obrokih in kaj konča med odpadki.
»Na problematiki zavržene hrane delamo že več let na sistemski ravni znotraj naših trgovin in tudi z ozaveščanjem v širši družbi. Eno ključnih sporočil projekta je nedvomno ta, da je k izzivom treba pristopili individualno. Vsak subjekt ima namreč svoje posebnosti, zato je tako pomembno, da za vsakega od teh poiščemo prave ukrepe za manj zavržkov. Veseli nas, da smo tekom projekta tudi v naši trgovini v Škofji Loki vzpostavili sistem donacij svežih izdelkov, ki ostanejo po koncu delovnega času v organizaciji Zveze Lions klubov Slovenija,« je dejala Tina Cipot, vodja Korporativnega komuniciranje v podjetju Lidl Slovenija.
