Pohištvo iz slovenskega lesa
| Avtorica: Urška Košenina |
»Naš delež prodaje pod lastno blagovno znamko v tujini je relativno majhen, za tujino izdelujemo zelo zahtevne izdelke pod tujo blagovno znamko, a vsi izdelki so trajnostno vzdržni,« pravi direktor podjetja Murales Albin Škalič, inž. les. Murales izvaža v države po Evropi ter drugam po svetu, vse do Združenih držav Amerike. Ponašajo se s tridesetletno tradicijo na področju specializirane izdelave stolov in jedilniških garnitur. Ves les, ki ga uporabijo za izdelavo svojih proizvodov, je domačega izvora. Največ kupujejo od družbe Slovenski državni gozdovi ter lokalnih kmetov. Razvoj izdelave jedilniškega pohištva so nenehno dopolnjevali z novimi znanji in z uvajanjem novih tehnologij, kar jih uvršča med boljše v branži. Tradicija pa je njihova dodana vrednost. Trenutno se, po dolgih letih zatikanj, ekonomski in tudi politični trend obrača v prid lesarski stroki in panogi, poudarja direktor Albin Škalič.
Ali povpraševanje na trgu potrjuje oceno, da lesna panoga postopoma raste in da tudi specializirana proizvodnja izdelave stolov in jedilniških garnitur napoveduje letos boljše poslovne rezultate? Kateri so vaši kupci, kje je največ povpraševanja in na katere reference ste najbolj ponosni?
Glede na to, da je slovenska lesna industrija predvsem masivnega notranjega pohištva povsem propadla, opažamo, da se zadnja leta kaže pozitiven trend. Povpraševanje po naših izdelkih se je povečalo, to še posebej velja za lani. Realizacija pa je vidna letos. Epidemija nas je zelo prizadela tako na domačen trgu kot tudi v tujini. Zamaknili so se tudi določeni projekti, ki so bili planirani. V letošnjem letu nam kazalniki kažejo na boljše, naročila so se povečala in upam, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Prisotni smo na trgih celotne Evrope, ZDA, Anglije itd. Imamo kupce, ki so na svetovnem trgu zelo prepoznavni in z nekaterimi razvijamo tudi nove izdelke.
Katere so vaše konkurenčne prednosti pri izdelavi in prodaji masivnega pohištva in kako ste pri izvozu uspešni pri uveljavljanju lastne blagovne znamke? S katerimi artikli ste najbolj uspešni v izvozu? Kakšen delež prodaje zajema tuj trg in s kakšnimi izzivi se soočate pri prodoru na tuje trge?
Naš material, ki je osnova za dober izdelek, se pri nas začne z hlodom in konča kot končni izdelek. Zato je zelo pomembno, kako les pripravimo, da bo izdelek trajnosten. Slovenija je zelo majhna država, zato je zelo težko prodreti na tuje trge z lastno blagovno znamko. Naš delež prodaje pod lastno blagovno znamko v tujini je relativno majhen, za tujino pa izdelujemo zelo zahtevne izdelke pod tujo blagovno znamko. Vsi izdelki so tudi trajnostno vzdržni.
Igor Milavec v zadnjem intervjuju v reviji EOL pojasnjuje, da smo v letu 2021 uvozili že več hlodovine iz različnih evropskih držav, ki jo potem uporabimo za izdelavo polizdelkov. Od kod les za vaše izdelke in kateri les največ uporabljate? Kaj mora država storiti za več domače predelave lesa?
Največ se uvozi iglavcev, kar pa na našo proizvodnjo ne vpliva, ker uporabljamo listavce. Ves les, ki ga uporabimo za izdelavo naših proizvodov, je domačega izvora. Največ kupujemo od SIDG-ja ter lokalnih kmetov. Država po eni strani spodbuja čim višjo predelavo lesa oziroma končnih produktov, po drugi strani pa smo skoraj vsi predelovalci omejeni s kvotami lesa s strani dobaviteljev. Istočasno se preveč okroglega lesa listavcev izvozi iz Slovenije in tudi iz drugih evropskih držav, kar bi Evropa morala prepovedati.
Kakovosten in inovativen design postaja prva zahteva v proizvodnji pohištva. Je to najboljša vstopnica za dobro prodajo ali vaša tradicija in znanje?
Novi dizajni so oblikovani minimalistično, kar v praksi pomeni velik izziv. V našem podjetju skušamo slediti tem trendom, istočasno pa skušamo zagotavljati konstrukcijsko trdnost in tako izdelek narediti trajnosten. Razvoj izdelave jedilniškega pohištva smo stalno inovirali in dopolnjevali z novimi znanji in z uvajanjem novih tehnologij, da smo sedaj med boljšimi v naši branži.
Katere materiale še uporabljate za svoje izdelke in od kod so? Sprememba uredbe o zelenem javnem naročanju lahko pomeni več uporabe lesa?
V izdelavi notranjega pohištva je ogromno raznovrstnih ostalih materialov, ki služijo za boljše ergonomično sedenje, tapiciranje. Veliko je tudi zaščitnih materialov, da se izdelki ne poškodujejo v času transporta. Težnja pri dobaviteljih je, da so iz bližnjih krajev, ker smo le tako bolj fleksibilni.
Koliko ukrepi države spodbujajo hitrejšo revitalizacijo pohištvene panoge v Sloveniji? Kaj pričakujete od ekonomske politike?
V preteklosti je bil mizarski poklic v zatonu. Sedaj je lesarski poklic med deficitarnimi. Upam, da se bodo razmere stabilizirale in da bo lesarski poklic cenjen kot nekoč. Trenutno se ekonomski in tudi politični trend obrača naši stroki v prid.
Kako zmanjšujete porabo vode in energije ter kako se lotevate zmanjševanja količine odpadkov?
Energentov čez noč ni mogoče zmanjšati. Na svojih strehah imamo lastno fotovoltaiko že desetletje. To elektriko večinoma uporabljamo za lastne namene. Seveda pa z vsakoletnim obnavljanjem novih tehnologij iz vseh segmentov skušamo prispevati k zmanjšanjem emisij.
Načrti v letu?
Glede na to, da so sedanji časi res turbolentni, imamo v našem podjetju za to leto, a tudi v naslednjih letih, planiranih kar nekaj investicij. Med drugim bomo povečali lasno samooskrbo z energijo fotovoltaika, in zlasti tehnološko posodobili strojno opremo.
