Digitalizacija in zeleni prehod
| Avtorica: Ana Struna Bregar |
Zeleni prehod in digitalna preobrazba sta neposredno povezana. Zelene tehnologije nam lahko pomagajo pri doseganju trajnostnih in podnebnih ciljev. Digitalizacija pa podjetjem omogoča spremljanje in analizo podatkov poslovanja, s tem pa tudi sprejemanje ustreznih trajnostnih ukrepov in ciljev, ki vodijo do izboljšanja učinkovitosti, optimizacije, manjših stroškov in večje uspešnosti poslovanja.
Kako s pomočjo podatkov zmanjšati stroške, tveganja in doseči trajnostne cilje, je bilo le eno izmed vprašanj, na katera smo iskali odgovore na dogodku CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo (v sklopu kampanje »Šampioni zelene preobrazbe«).
V času zdravstvene, varnostne in energetske krize so države pokazale, da se znajo kolektivno odločati in hitro ukrepati. Kljub začasni upočasnitvi ambicioznega zelenega prehoda EU, krize ustvarjajo skupni zeleni pospešek, saj zlasti energetska kriza kliče po dostopni energiji, samooskrbi in dostopnih cenah energije. »Ukrajinska vojna ima velike posledice tudi za energetsko sliko Evrope. V energetskem smislu nas je naučila, da moramo biti v čim večji meri čimprej samooskrbni in da moramo državljanom energijo dobavljati po dostopnih cenah,« je na dogodku povedal Mark Boris Andrijanič, minister, pristojen za digitalno preobrazbo. »Ta vojna je »wake-up call«, da začnemo z ambicioznim trajnostnim razvojem,« je dodal. Evropski kapitalski trgi za zdaj imajo denar, a se pogosto zatakne pri implementaciji. Meni, da marsikje manjkajo dobre meritve, ki so nujne, če želimo odlične projekte. Pri tem mora pomagati tudi država. »Vesel sem, da smo uvedli 40-odstotno davčno olajšavo na zelene in digitalne naložbe v sklopu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. To je dober signal gospodarstvu,« je prepričan minister.
Denarja je dovolj
Težava za zeleni prehod ni več denarna, saj imajo banke težavo najti inovatorje zelenih projektov. Koliko nam manjka, da bi vzpostavili nove, kvalitativne kazalnike in začeli spodbujati tovrstne trajnostne rešitve v luči evropske direktive? »Ne manjka nam veliko,« odgovarja Andrijanič. »Denar bo prihajal v podjetniški ekosistem, bi pa poudaril pomen digitalizacije, kjer morata država in tudi EU bolj jasno nastopiti. Sprejeli smo zakon o digitalni vključenosti in digitalne bone. Naš cilj je, da do leta 2030 postanemo ena izmed petih najbolj digitalnih držav,« je še dejal in dodal, da za to potrebujemo ambicije.
Digitalizacija je orodje zelenega preboja
Večina projektov v državah se financira z denarjem, ki ga država pobira v obliki davkov. Zato lahko davki igrajo ključno vlogo za druge ukrepe, pri čemer v ospredje danes sodijo davčne olajšave za digitalni in zeleni prehod. »Novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb predvideva zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska vlaganja v projekte, kot so računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in veliki podatki, okolju prijazne tehnologije, čistejši javni in zasebni prevoz, razogljičenje energetskega sektorja, energetska učinkovitost stavb,« našteva Tina Humar, generalna direktorica na Ministrstvu za finance. Dodala je, da se olajšava »ne more uveljavljati za vlaganje v delih, ki so financirana iz javnih nepovratnih sredstev«. Pravilnik bo jasneje določal, za katera vlaganja bodo na voljo olajšave. Ta je sicer bil v javni obravnavi februarja letos, predvidoma pa bo objavljen aprila, je pojasnila Humarjeva. »Pravilnik bo vsebinsko precej obširen, saj smo upoštevali mnoge pripombe,« s čimer naj bi dosegli pričakovane cilje.
Digitalizacija kot gonilo razogljičenja
Na dogodku so zelene rešitve predstavljali tudi člani CER. V podjetju EY so ponosni, da so na poti razogljičenja, je dejal Sanjin Ploskić, ki je v EY Švica zaposlen na oddelku Tech Sustainability. »EY je že leta 2020 postalo ogljično nevtralno podjetje, do leta 2025 pa bomo »net-zero«, ko bomo emisije CO₂ v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 40 odstotkov,« je povedal Ploskić. Čeprav je digitalizacija pomembna, je tudi dvorezen meč, ko je govor o razogljičenju. Do leta 2030 bo kar 20–30 odstotkov električne energije porabil IT-sektor, že danes pa je digitalizacija odgovorna za 4 odstotke izpustov toplogrednih plinov. En strežnik porabi letno toliko električne energije kot eno gospodinjstvo. To so tudi sektorji, kjer je možno razogljičenje. Le odločiti se moramo za prave korake in pravo tehnologijo. »Tehnologije, ki že danes omogočajo razogljičenje v mestih, so pametna omrežja, pametni promet, pametna infrastruktura, pametne hiše …« je nanizal nekaj primerov.
DARS, BTC, Ekonomska fakulteta in NLB z zelenimi tehnologijami do bolj odpornega ter učinkovitega poslovanja
V slovenski družbi DARS so z »zelenim« in varovanjem okolja začeli razmišljati leta 2011, ko so se odločili za pridobitev ISO-certifikatov za varovanje okolja, je prve korake na kratko povzel član uprave DARS Peter Gašperšič. »Klasično razsvetljavo smo zamenjali z LED-razsvetljavo, kar je privedlo do prihranka 2000 megavatnih ur električne energije letno. Tudi investicija, vredna nekaj čez 1 milijon evrov, se je povrnila v dobrih sedmih letih,« je pojasnil. Z zaostrovanjem energetske krize pa se je izkazalo, da so bili morda še premalo ambiciozni.
Pomemben korak k meritvi ogljičnega odtisa je bil tudi na NLB, kjer »smo videli, kje je največja poraba energije v regiji in kakšni so naši emisijski faktorji,« je dejala Maša Švab, koordinatorka trajnostnega razvoja pri NLB, in dodala, da so se zavezali k dobavi električne energije iz brezogljičnih virov tako v Sloveniji kot Srbiji. »Tudi mi se trajnostno preobražamo,« je še dodala.
Že 20 let v »zelenem«
Že 20 let pa (sprva skozi začetne aktivnosti) je na poti zelenega tudi BTC, ki ima veliko nepremičnin. Zato so se že na začetku usmerjali v energetsko učinkovitost stavb, je spomnil Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj pri BTC. »Lani smo sprejeli novo strategijo za 5-letno obdobje, kjer je ključna trajnostnost.« Še danes imajo eno večjih sončnih elektrarn.
880.000 evrov prihranka
Na pot zelene preobrazbe so pred 14 leti stopili tudi na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Izolirali so fasado v vrednosti 1.300.000 evrov in postavili sončno elektrarno, je razložil Dušan Jerše, vodja Finančno računovodske službe z Ekonomske fakultete. »Najpomembnejši korak pa je bila celovita energetska prenova stavbe, ki je trajala od jeseni 2013 do poletja 2014, pri čemer smo zamenjali vse energetske naprave in razsvetljavo, za kar smo pridobili tudi nepovratna evropska sredstva,« je povedal Jerše. Tako so v osmih letih zmanjšali stroške energije (toplotne in električne) za 880.000 evrov letno. »V naslednjem letu se bo povrnila tudi investicija v sončno elektrarno.«
»Ugotovili smo, da smo premalo ambiciozni«
Poleg finančnih kazalnikov so pomembni tudi nefinančni. DARS v družbi ni poznan kot okolju prijazno podjetje, »zato moramo tukaj narediti velik korak naprej«, se zaveda Gašperšič. »Pripravili smo strategijo razvoja družbe do leta 2025, kjer so zajeti tudi cilji glede razogljičenja in digitalizacije, a smo ugotovili, da smo premalo ambiciozni. DARS recimo letno porabi 22.000 megavatnih ur električne energije. Če smo še do sredine lanskega leta plačevali 50 do 60 evrov za megavatno uro, so te cene do zdaj poskočile za faktorje 2, 3 ali 4, kar drastično spremeni sliko.« Ključni so koraki k energetski neodvisnosti, da bi se ognili volatilnosti. »Žal se še ne moremo pohvaliti s sončno elektrarno in stremimo, da bi imeli čim več sončnih panelov na naših baznih postajah ob avtocestah in na drugih naših stavbah, s čimer bomo proizvajali elektriko za lastno porabo. Še večji potencial pa vidimo v postavitvi večjih sončnih elektrarn na naših zemljiščih ob avtocestah, pri čemer že sodelujemo z družbo HSE.«
Kako v zeleno prepričati tudi partnerje
Največ emisij se pri vsakem podjetju nahaja v obsegu 3, torej v dobavni verigi, kjer nanje ne more vplivati. Tuji partnerji CER-a pogosto povedo, da svojim partnerjem začenjajo postavljati stroge pogoje za zmanjševanje emisij, ali pa bodo izpadli iz dobavne verige. Mermal odgovarja, da imajo prijaznejši pristop, in sicer apelirajo na uporabnike, partnerje in najemnike k spremembam navad. »Najprej bomo začeli s korenčkom, šele potem s pravili,« je povedal o ideji gradnje »BTC-skupnosti«. DARS je zavezanec za javno naročanje in skuša doseči zahteve pri razpisih, takšne so recimo tudi zahteva za 50 % zelene električne energije, uporaba lesa za protihrupne ograje in uporaba recikliranih materialov, je dejal Gašperšič. »Prav tako želimo manj izpusta na naših avtocestah; priložnost je vodik, električni avtomobili, alternativni viri goriv,« je še dejal.
