Svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija, je vsakoletni poziv za čim širše sodelovanje vseh deležnikov družbe s ciljem ohranitve oceanov. Letošnji Svetovni dan oceanov poteka pod sloganom En ocean, eno podnebje, ena prihodnost, ki poziva k proaktivnemu pristopu, s katerim bi do leta 2030 zaščitili vsaj 30 % svetovnih morij ter na ta način omogočili ohranitev ali povečanje biotske raznovrstnosti morij.
Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice na morja. Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij predstavljajo tudi podnebne spremembe, ki vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov. Netrajnostno ravnanje z morji, tako na nacionalni ravni kot v subregiji Jadranskega morja, v soodvisnosti s podnebnimi spremembami, kaže negativne posledice tudi v slovenskem morju.
Posodobljena presoja stanja morskih voda, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor skladno z evropsko morsko direktivo, kaže na preobremenjenost slovenskega morja in subregije Jadranskega morja z odpadki ter izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov. Pojavlja se tudi vse večja prisotnost tujerodnih vrst, ki vplivajo na domači morski ekosistem, ter porast v jakosti podvodnega hrupa, ki lahko pomembno negativno vpliva na morske organizme. Vse to se že kaže v upadanju biotske raznovrstnosti tudi v slovenskem morju in subregiji Jadransko morje.
Evropska komisija je za ohranitev in povečanje biotske raznovrstnosti morij izdala dokumenta Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter Evropski zeleni dogovor, kjer pojasnjuje, da ima upad biotske raznovrstnosti pomembne negativen vplive na gospodarstvo (na primer morsko ribištvo, kmetijstvo, prehrambna industrija in gradbeništvo) predvsem zaradi upada ekosistemskih storitev, ki jih sicer nudi naravno okolje. Več kot polovica bruto družbenega proizvoda temelji na ekosistemskih storitvah (na primer prehrana, turizem in rekreacija), zato je ohranitev ali povečanje biotske raznovrstnosti nujna za ugoden vpliv na gospodarski in socialni vidik družbe.
