Promocija

Slovenski Dan brez zavržene hrane

Zavržena hrana je vseobsežna težava in predstavlja enega večjih izzivov na globalni in nacionalni ravni. Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na površini velikosti Kitajske in Indije skupaj. Ta hrana prispeva k povečevanju toplogrednih izpustov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane, žal, sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.

Težava zavržene hrane ne zadeva le proizvajalcev, trgovcev in gostincev, pač pa pomembno vlogo odigrajo gospodinjstva, saj so ravno ta odgovorna za več kot polovico zavržene hrane. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 nastalo 143.570 ton odpadne hrane. Vsak prebivalec Slovenije je pred dvema letoma zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar je kilogram več kot leto poprej, in dokazuje, da največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Ker se torej količine zavržene hrane iz leta v leto povečujejo, moramo spremeniti naše navade in začeti odgovorneje ravnati z njo. Nenazadnje lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano tudi privarčujemo, saj na letni ravni v smeti v obliki hrane v gospodinjstvu odvržemo kar 250 evrov.

K reševanju problematike lahko pristopi vsak. Lidl Slovenija in program Ekošola sta se v partnerstvu z Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in podjetjem TAM-TAM rešitve lotila na svojevrsten način – lani sta pričela s pobudo za slovenski dan brez zavržene hrane in tako je 24. april postal dan, namenjen ozaveščanju in izobraževanju vseh generacij o tem globalnem izzivu. Pred enim letom so dan premierno obeležili s spletnim dogodkom Slovenija kuha brez zavržene hrane, kjer so udeleženci dobili vpogled in praktične nasvete za načrtovanje nakupa in shranjevanje živil ter uporabo ostankov hrane pri pripravi novih okusnih jedi.

Poleg tega so partnerji projekta vsak s svojega vidika predstavili problematiko zavržene hrane. Z njo se denimo Lidl Slovenija ukvarja že vrsto let. S programom Ekošola soustvarja tudi projekt Hrana ni za tjavendan, nekaj let pa sodeluje tudi v projektu Donirana hrana. Omenjene aktivnosti podjetje izvaja v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, kjer se na več področjih vključujejo v družbeno odgovorne aktivnosti in k temu spodbujajo tudi svoje partnerje, zaposlene in kupce. Kot eden večjih trgovcev v Sloveniji se zavedajo težave ogromnih količin zavržene hrane, ki se jih trudijo zmanjševati – posredno z aktivnostmi ozaveščanja in neposredno z donacijami hrane.

Za prevelike količine zavržene hrane je odgovoren vsak izmed nas

Slovenski dan brez zavržene hrane tudi letos ostaja 24. april, glavnina vseh aktivnosti pa bo potekala dva dni prej, 22. aprila. Letošnje osrednje sporočilo partnerjev projekta, ki se jim je pridružil tudi projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, je, da je za prevelike količine zavržene hrane odgovoren vsak izmed nas, ki je kdaj zavrgel star kruh, pozabil živilo v hladilniku ali v smeti odvrgel ostanke s krožnika po kosilu. Zato je ključno, da se zavedamo, da smo del težave, zatorej moramo biti tudi del rešitve. Za spremembo na bolje tako pozivajo vsakega posameznika, družino, otroke in mladostnike, podjetja, občine in ostale organizacije, da se pridružijo Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane, saj lahko količino zavržene hrane zmanjšamo le, če k problematiki pristopi vsak od nas in se nauči, kako to naredi najbolj učinkovito.

Pravilno shranjevanje za manj zavržene hrane

Prvi korak k odgovornejšemu ravnanju s hrano in k zmanjšanju količin zavržene hrane je denimo lahko, da se naučimo, kako pravilno shranjevati hrano, saj se nepravilno shranjena hrana pokvari precej hitreje. Čeprav česen, čebulo, paradižnik, krompir in buče, pa tudi banane, agrume in melone velikokrat shranjujemo kar v hladilniku, je ustreznejše mesto za shranjevanje naštetih živil na pultu ali na policah. V hladilnik pa je treba shraniti mlečne izdelke – najbolje je, da jih postavimo na zgornje police, saj so tam temperature najbolj konstantne in bodo tam mlečni izdelki zdržali najdlje. Meso in ribe shranjujemo v najhladnejšem, spodnjem delu hladilnika – tam sveže meso preživi do štiri dni, ribe pa dva. Zelenjavo v hladilnik shranjujemo v za zelenjavo določen predal, saj bo tam najdlje ostala sveža. In še majhen trik, kako se bo kupljena solata v hladilniku obdržala veliko dlje: solato najprej zavijemo v papirnato brisačo, nato pa še v navadno vrečko.

Slovenski dan brez zavržene hrane je torej dan, ki ozavešča o pravilnem shranjevanju, recikliranju in odlaganju ostankov hrane, si prizadeva preprečevati nastajanje odpadne in zavržene hrane in dan, ki spodbuja ponovno uporabo ostankov hrane. Z njegovo ustanovitvijo si Lidl Slovenija skupaj s parterji prizadeva, da vsi postanemo takšni kuharski mojstri, ki premišljeno nakupujemo in shranjujemo živila ter uporabimo vse sestavine.

Utrinek iz obeležitve prvega slovenskega dne brez zavržene hrane. Tanja in Duška Kocman ter Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja Lidl Slovenija.
Utrinek iz obeležitve prvega slovenskega dne brez zavržene hrane. Tanja in Duška Kocman ter Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja Lidl Slovenija.