Okolje in prostor, Razvojni izzivi Slovenije
mag. Vesna Kolar Planinšič, MOP
Stane Jeršič, Artkontakt StudioBast
Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo knjigo Okolje in prostor, ki prikazuje osnovno poslanstvo ministrstva pri izvajanju cilja uravnoteženega razvoja, primernega tako z vidika prostora kot okolja. Predstavlja okoljske cilje pri treh pomembnih razvojnih tematikah: razvoju trajnostne infrastrukture, obnovljivih virih energije in zeleni infrastrukturi. Prikazuje številne primere dobre prakse pri razvoju trajnostne prometne infrastrukture, kot so železnice in kolesarske površine, pri razvoju obnovljivih virov energije, kot so sončne, vetrne in hidroelektrarne, ter pri razvoju zelene infrastrukture v povezavi z varovanimi območji narave in mesti. Vse dobre prakse tudi prispevajo k podnebnim ciljem.
Okolje in prostor v luči razvoja
V odnosu do okolja in prostora se ni moč izogniti dejstvu, da je človek že zgodaj v svojem razvoju preoblikoval okolico, da si je zagotovil varnost in hrano pa tudi statusne simbole. Motiv za preoblikovanje prostora z umetnimi oblikami je bil že v zgodnjih civilizacijah posredovanje pomembnih sporočil. V sodobnem obdobju pa se soočamo z globalizacijo in individualizacijo. Medtem ko nam globalizacija omogoča dostop do najnovejšega znanja, na drugi strani prinaša poenotenje oblik, posploševanje in hitro potrošnjo vseh naravnih virov, individualizacija gradi na tradiciji, poznavanju in trajnosti ter krepitvi identitete prostora. Naravni civilizacijski razvoj bi torej moral biti v nadgradnji, pametnem razvoju, s čim manjšo porabo virov, smotrno in premišljeno, kvalitetno, oblikovno vrhunsko in po meri človeka. Pri tem je nujno zasledovati cilj podnebne nevtralnosti ter prilagajanja na podnebne spremembe na vseh področjih.
Sodobni cilji evropskega programa za obnovo po epidemiji covida-19 so usmerjeni v trajnostni razvoj. Finančna sredstva, usmerjena v zeleni in digitalni prehod ter vsestransko odporno družbo, bodo državam članicam v pomoč pri odpravljanju gospodarskih in socialnih posledic pandemije.
Poslanstvo ministrstva za okolje in prostor
Zato je bil čas epidemije tudi pomemben za razmislek, od kod črpamo navdih in s kolikšno mero etike gradimo prihodnost. Izziv je, da strokovno in družbeno prepoznavamo prostorske in okoljske vrednote, ki skupaj ustvarjajo identiteto Slovenije, in da usmerjamo rabo prostora v novo skladno celoto. Načrtovanje predstavlja premišljeno dolgoročno usmerjanje okoljsko in prostorsko sprejemljivih rešitev, ki ostanejo in so vidne v prostoru stoletja. Gre torej za trajno nereverzibilno početje, ki je ravno zaradi svoje trajne pojavnosti in nereverzibilnosti eno najodgovornejših dejavnosti.
Poslanstvo ministrstva za okolje in prostor ter izziv strok in znanosti je torej interdisciplinarno sodelovanje za iskanje najsodobnejših, inovativnih, oblikovno skladnih in trajnostnih rešitev za okolje in prostor v Sloveniji.
Od ideje do izvedbe
S tem namenom smo sklenili pregledati vidike okolja in prostora Slovenije vseh večjih projektov iz ptičje perspektive ter posneti nekatere sodobne rešitve, na katere se zelena preobrazba lahko opre; tiste, ki upoštevajo znanje o vseh vidikih okolja in prostora, tradicijo in kulturo, nadgrajujejo kvaliteto prostora ter tako postanejo trajne, saj posegajo v prostor premišljeno in s spoštovanjem. Ustvarjajo nova razmerja, kompozicije ter likovno in vsebinsko zanimive strukture.
Namen vizualno komunikacijskega projekta je poglobljeno poznavanje, kritičen pogled na dosežke ter razprava med vsemi sodelujočimi strokami, ki kreirajo prostor za prihodnje generacije.
Sodobni izzivi trajnostnega razvoja
V knjigi predstavljamo tri tematska področja:
• povezavo prostorov – razvoj trajnostnega prometa,
• razvoj obnovljivih virov energije,
• razvoj zelene infrastrukture in biotsko raznovrstnost.
Tri oporna področja za zeleno preobrazbo in razvoj so predstavljena z namenom pregleda ustvarjenega in strokovnega razmisleka o vplivu na okolje in prostor ter inovativnost rešitev.
Umetno ustvarjeni antagonizem med varstvom okolja in razvojem je namreč nesodoben in gre v pozabo, saj se moderna in razvita družba usmerja v visoko tehnologijo, digitalizacijo, trajnostno rabo naravnih virov in krožno ekonomijo.
Samo najvišji oblikovalski standard in najčistejša tehnologija sta dovolj dobra, da posežeta v majhen, strukturno izjemno raznolik in biotsko pester slovenski prostor. Kadar kreiramo nove elemente, ki vodijo v prestrukturiranje prostora, jih je torej treba oblikovati s čim manjšim vplivom na okolje in z zmanjšanim ogljičnim odtisom, kreacija pa naj nadgrajuje tako okoljske cilje kot prostorske elemente.
Foografije vedut so skrbno izbrane, upoštevaje vsebino in dejstva, da se okoljski in prostorski vidiki izjemno prepletajo. Kar je v dobrobit okolja, lahko pomembno spremeni strukturo prostora. Spremenjena prostorska struktura lahko pomeni nadgradnjo, v kolikor je osnovana na krajinskih, ekoloških značilnostih in krožni ekonomiji. V kolikor pa teh vidikov ne upošteva, lahko prostor degradira.
Fotografije nam kažejo primere dobre prakse, zanimive prostorsko preoblikovane površine zaradi rabe prostora v preteklosti pa tudi sprejemljive nove kreacije, ki nadgrajujejo stare. Črpanje iz korenin dediščine, prepleteno s svetovljanstvom, ki nam omogoča znanje in najnovejšo tehnologijo, pomeni družbeno odgovoren razvoj, minimaliziranje vplivov na okolje ter nadgradnjo prostora.
Trajnostni promet
Uvodoma se osredotočamo na prikaz povezave prostorov, mest in naselij preko razvoja trajnostnega prometa. Prikazujemo železniško infrastrukturo na primerih Karavank, železniške proge Ljubljana–Kočevje, gradnjo drugega tira in kolesarko infrastrukturo ter njen vpliv na strukturo krajine in prostor.
Obnovljivi viri energije
Sledi poglavje o razvoju obnovljivih virov energije s primerom hidroelektrarn na spodnji Savi, ki so temeljito spremenile krajinsko sliko doline. Vneseni so bili novi elementi in prvine. Pa vendar predstavlja primer dobrih praks oblikovanja prehodnosti za žive organizme. Na primerih hidroelektrarne Arto-Blanca, Krško in Brežice predstavljamo ribje steze, vključno z najdaljšo ribjo stezo v Sloveniji, habitati za dvoživke in strukturami za ptice, njihovo zaraščanje skozi čas in funkcionalnost. Sledi pogled na prvi dve vetrnici na Krasu, ki izkoriščata eol, zgodovinsko energijo vetra, ki so jo poznali že stari Egipčani daleč pred našim štetjem. Tudi sončne elektrarne, ki doživljajo postopen razvoj, so bolje sprejete, če se prilagajajo krajinskim vzorcem, zato jih posnamemo in pogledamo s prostorskega vidika v večjem in manjšem merilu ter prikažemo primere dobre prakse iz Savinjske doline, Kozjanskega, Zasavja, Cerkniškega in Ljubljane.
Zelena infrastruktura
V končnem poglavju pa preletimo zeleno infrastrukturo od pričetka trajnostne turistične infrastrukture v naravnem rezervatu Zelenci, ob izviru Save Dolinke, kjer je razvit primer dobre prakse ekoturizma in varstva narave in Škocjanskega zatoka, primera dobre prakse renaturacije starega smetišča, do sodobnih dosežkov informacijskih centrov na varovanih območjih Nature 2000 na Barju, Cerkniškem jezeru in Pohorju.
Vsa tematska področja so prikazana skozi oči vrhunskega umetniškega fotografa, slikana iz zraka pa nam pomagajo dojemati prostor v drugačni dimenziji in širše. Fotografija nas spodbuja k razmisleku o okolju in prostoru, o naravnih strukturah in kreacijah ter pomenu, razmerju med njimi in kvaliteti ustvarjenega.
Želimo, da knjiga služi kot navdih, razmislek in spoznanje, da je slovenski prostor omejena dobrina in da je treba njegovo identiteto nadgrajevati ustvarjalno, v sozvočju z vsemi okoljskimi in prostorskimi vidiki v vseh regijah.
