Reciklaža, ponovna uporaba in inovacije za zniževanje ogljičnega odtisa – EOL št. 167

Trendi embalaže za živila

Pandemija je pustila neizbrisen pečat v maloprodaji. E-trgovina se je razvila iz razkošja v nujnost. Številne blagovne znamke so ponovno premislile o svojih strategijah pakiranja. Nekateri od predstavljenih trendov so povsem novi, drugi so v zadnjem letu počasi pridobivali zagon. Prvi trend in najpomembnejši je trajnostna embalaža. Sprašujemo se o izvoru embalažnih materialov, cilj je zmanjšati ogljični odtis embalaže. Veliko je preusmeritev na karton, opazno je zanašanje na reciklirano plastiko, kot sta HDPE in rPET. Zanimiv je trend užitne embalaže iz riževega papirja, morskih alg ali koruznega škroba. Drugi trend je pametna embalaža, kjer se proizvajalci sprašujejo, kako svojim strankam omogočiti interakcijo z embalažo? BZ iščejo dodatne načine za izobraževanje, informiranje ali zabavo svojih strank. Tretji trend je personalizirana embalaža. Potrošniki se želijo povezati z blagovnimi znamkami na globlji ravni. Personalizacija je odličen način, da jih pritegnemo in povečamo zvestobo blagovni znamki. Četrti trend je transparentna embalaža. Kar vidiš, to dobiš. Živilci so odpravili ugibanja iz svoje embalaže in se odločili preprosto razkriti, kaj je v njej. Peti trend je zaščitna embalaža. Potrošniki potrebujejo zavedanje, da je njihova hrana zaščitena pred posegi, vremenskimi vplivi in nevarnostjo okužbe z virusi. Šesti trend je vintage embalaža, ki postaja način za pomiritev ljudi v teh težkih časih. Pameten opomnik, da so že dolgo prisotni in nikamor ne gredo. Sedmi trend je poenostavljeno pakiranje. Oddaljevanje od zapletenih oblik embalaže in prehod napoenostavljenoestetiko. Osmi trend je čustvena angažiranost. Potrošniki želijo več kot le izdelek. Želijo biti del zgodbe. Deveti trend je povečana prenosljivost. Večina potrošnikov ima življenjski slog »na poti«. Embalažo za hrano je potrebno narediti prenosno. Zadnji je trend minimalističnega pakiranja hrane. Minimalizem in preprostost v oblikovanju embalaže ostajata tudi v prihodnosti. Kot pravijo, manj je vedno več.

V kartonski branži poznamo materiale, ki so primerni za direktni stik in indirektni stik s hrano. Poznamo materiale z vgrajeno bariero za maščobo in posebne materiale primerne za toplotne spremembe. Imamo tudi barve in lake, ki so prilagojeni embalaži za prehrano, FSP (food safe packaging)in LMQ (low migration quality) oznake. Plastifikacije, ki služijo kot bariera (aluminij), biorazgradljive plastifikacije (mat, sijaj), obstajajo tudi biorazgradljive folije za okenčka na embalaži.

Na trgu obstajajo materiali, ki so narejeni iz čiste celuloze, in taki, ki so narejeni iz reciklaže (starega papirja, odpadne embalaže in nekaj primarnih vlaken). Med njimi je razlika v tem, kako se uporabljajo v prehrani. Na primer v skupini GC1, GC2, GZ so narejeni iz primarnih vlaken in se lahko uporabijo za direktni stik z živilom. Na drugi strani so skupine GD2, GT2 in GT4 narejene iz reciklaže ter primerne kot sekundarna embalaža in jih lahko uporabimo za stik s suho nemastno hrano in hrano, ki se lahko olupi in opere pred zaužitjem.

Kartonska embalaža za živila je smiselna, ko pakiramo suho hrano (tekočine odpadejo), za nemastno hrano (že piškoti predstavljajo izziv), živila, ki ne reagirajo na stiku z zrakom (na primer testenine) in za živila, ki se uporabijo kratek čas, preden embalažo zavržemo po uporabi (hitra hrana). Dober primer zamenjave embalaže za bolj trajnostno je Slaščičarstvo Barbič iz Ljubljane, ki ima dolgoletno tradicijo in so si zaželeli prenove svoje PVC embalaže za bolj trajnostno. Največja težava je bila, kako preprečiti maščobi prehod na sam material, saj lahko to naredimo le s plastifikacijo na površini materiala. Maščoba po stiku s kartonom s strani ravno tako pride v karton, kar pa s konstrukcijo ni možno preprečiti. Uspelo nam je razviti konstrukcijo, kjer se embalaža zapre na način, da ne prihaja v stik s piškoti. Nanesli smo biorazgradljivo folijo na vse površine in jo tako zaščitili pred stikom.

Krožnost embalaže Tetra Pak

Embalaža tetrapak je večslojna kompozitna embalaža, sestavljena je iz 75 % kartona, 21 % je plastike in 4 % aluminija. V Sloveniji Tetrapak izdeluje embalažo za Ljubljanske mlekarne, Dano in Fructal. Trajnost postaja ključni del FMCGja. Trajnost in krožnost postajata »licenca za delovanje«. Tudi veliki globalni proizvajalci (npr. Danone, Coca-Cola, Pepsi itd.) določajo zelo konkretne trajnostne cilje, ki vključujejo reciklabilno embalažo, kompostabilno, biorazgradljivo. Zavzemajo se za nižanje uporabe plastike, več obnovljivih virov in zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kartonska embalaža za tekoča živila, kot je tetrapak, je trajnostna izbira, ker ima nizek ogljični odtis. Taka embalaža je lahka, iz obnovljivih virov, učinkovita pri prevozu – bolj kot steklena in aluminijasta. Tetra pak embalaža je v celoti reciklabilna. Gre za učinkovito ločevanje in recikliranje vseh slojev.

Taka embalaža je tudi surovina za različne nove proizvode. Stopnja reciklaže v Evropi je nekje 50 %. Cilj je, da se do leta 2030 doseže stopnja zbiranja na 90 % in stopnja reciklaže na 70 %. Globalno obstaja 178 obratov za reciklažo tovrstne embalaže na več kot 70 trgih. Kar moramo omeniti, so tudi polimeri rastlinskega izvora. Danes polietilen večinoma pridobivamo iz nafte, iz fosilnih goriv. Tetrapak v vse večji meri prehaja na polimere rastlinskega izvora. Pri takšni embalaži imamo 89 % obnovljivih virov, pri standardni pa 75 % OVE. Cilj je, da imamo embalažo iz 100 % OVE. Največji problem je seveda bariera. Mi zato še vedno uporabljamo aluminij kot 100 % bariero za izdelke, ki imajo daljši rok trajanja. Želimo si izdelati bariero iz OVE, da bi bila rastlinskega izvora.

Trajnostne rešitve fleksibilne embalaže za živila

Proizvodnja plastike globalno narašča, recikliramo pa manj kot 10 %. Do leta 2040 naj bi se količina plastike izenačila s količino rib v morju. Rešitve, ki jih implementiramo v našem podjetju, so raznolike.

Uporabljamo trajnostne materiale iz reciklatov. Na zgornjih delih folij, ki so namenjeni za tisk, že obstaja možnost, da bi se uporabljal reciklat, ker ima le funkcijo tiska in zaščite tiska. Pri ostalem delu, ki ima še funkcionalno zaščito, pa je težje uporabljati biorazgradljive materiale, ker imajo določene omejitve.

Vzpostavitev sistema krožnega gospodarstva na področju embalaže obsegajo postopke recikliranja – optimalni materiali za posamezne vrste izdelkov ali ponovna uporaba (steklenice za ponovno uporabo). Urediti je potrebno zbiranje, sortiranje in reciklažo. Zato je potrebno sodelovanje in ukrepanje vseh akterjev v vrednostni verigi plastike/embalaže, od proizvajalcev, oblikovalcev proizvodov prek blagovnih znamk in trgovcev na drobno do izvajalcev recikliranja ter na koncu tudi končnih potrošnikov. Pri izdelavi fleksibilne embalaže in drugih tiskovin kot tudi investicijah v novo opremo si prizadevamo, da sledimo trendu nabave okolju prijaznejše opreme in uporabe materialov. Z uporabo tanjših folij pomagamo tudi našim kupcem lažje zasledovati trajnostne cilje pri zmanjševanju količine uporabljene embalaže in obenem ohranjati nespremenjeno kakovost živil. Uporabljamo folije, ki vsebujejo 30 % reciklata. Biorazgradljiv material še ni primerne kakovosti za stik z živili. Uvajamo LED sušenje tiskarskih barv in skrbimo za optimalno izrabljeno širino materiala.

Trajnostne embalažne rešitve in izzivi za izdelke Medex

Predstavljam pot, kako pri nas poteka krožno sodelovanje med oddelki pri uvedbi sprememb na že obstoječi embalaži. Prvi vložek da nabava, kontrola preveri, ali so embalažne enote primerne za naše izdelke. Namreč, mi za naše izdelke ne uporabljamo konzervansov, nobenih aditivov ali umetnih barvil. Naši izdelki imajo rok trajanja, odvisno od skupine, približno 24 mescev, zato spremljamo stabilnost aktivnih komponent in mikrobiologijo samega izdelka od začetka do konca roka trajanja. Kontrola preveri z vzdrževanjem in proizvodnjo, ali je embalažna enota primerna za naš izdelek ali ne po različnih kriterijih. Potem se v nabavo odda še naše vložke, mnenja itd. Pri že obstoječih linijah se velikokrat zgodi, da proizvajalec, s katerim sodelujemo, ponudi že obstoječe aplikacije novih rešitev za embalažo, ki je lahko tudi dobro obstoječa za naše izdelke. Takrat se nabava odzove in nam javi, kjer v kontroli vse preverimo in posredujemo vse nove vložke v razvoj.

Dober primer prakse je prenova linije izdelkov v fiolah, ki je prešla iz popolne plastifikacije – plastičen vložek, plastifikacija vložka, UV lakiranje zloženke, sintetična lepila. Pred dvema letoma smo s proizvajalcem embalažne zloženke razvili bolj priročne in okolju prijaznejše embalaže. Nova embalaža obsega: kartonasti vložek, vodno lakiranje zloženk in lepila na vodni osnovi. Pri Medexu imamo že od samega začetka vse tekočine v stekleničkah. V naši trgovini spodbujamo potrošnike, da prinesejo embalažo s seboj in mu vanjo natočimo med. V lanskem letu smo začeli uporabljati reciklirane etikete za vse linije medu in za vse linije sirupov. V celoti imamo recikliran material za transportno embalažo. Tudi pri kozmetični liniji, za mazila za ustnice, smo namesto materiala polisterena uporabili monomaterial polipropilen. Uporabljamo tudi pločevinke, kjer nam je še vedno izziv pokrovček, ki je še vedno plastičen in ga ne moremo nadomestiti. Pomembno je, da skozi marketinške aktivnosti ozaveščamo ljudi, zakaj je naš izdelek bolj trajen, in tudi, kako naj sortira našo embalažo.

Krožne rešitve PET embalaže

Življenjski cikel PET plastenk se prične z vnosom surovine v proizvodnjo, gre za virgin ali rPET material, ki ga predelamo v PET epruveto. PET epruveta je polizdelek, ki se potem dostavi v polnilnice, h kupcu, kjer napihnejo PET plastenko. PET plastenko potrošniki kupimo v trgovinah. Pomembno je, da porabljeno PET plastenko porabnik pravilno odloži med odpadno embalažo, kar je edini način, da pride ta plastenka v reciklažni krog. PET plastenke se v zbiralnicah, sortirnicah balirajo. Le-te se potem sortirane po barvah pripeljejo v predelovalnico, kjer se jih reciklira v PET r granulat. V Sloveniji se zbere približno polovica vseh PET plastenk, ki jih potem peljemo v predelovalni obrat na Dunaj. Ogljični odtis recikliranega PET-a (rPET) je do 90 % nižji od virgin materiala. Slednje je delno vezano na postopek recikliranja, delno pa na uporabo obnovljivih virov energije. Naše kupce spodbujamo k uporabi rPET. Zadnji projekt, ki smo ga izvedli, je projekt Donat iz 100 % rPET iz lanskega leta. Do leta 2019 se je v Sloveniji sortiralo le transparentno in svetlo modro PET. V sodelovanju s sortirnico smo poskusili izločiti zeleni PET iz te frakcije in smo ugotovili, da je tega materiala kar zadosti. Zelene PET plastenke smo predelali v »food grade granulat«. Vzpostavili smo zaprt krog, kjer se material vedno znova vrača v proizvodni proces. V postopku recikliranja se ločita tudi pokrovček in etiketa. Na eni liniji predelujemo pokrovčke in jih recikliramo. Etikete so zdaj še odpad.

Embalaža »zero waste« za živilsko industrijo

Razpolagamo z materiali na osnovi fosilnih goriv, tradicionalna plastika, na bio osnovanih virih (npr. iz sladkornega trsa), biorazgradljivi materiali – pod specifičnimi pogoji. Naš cilj pa je najti materiale, ki so okolju in človeku prijazni, kot na primer makro alge. Ključno pri tem je, da ne uporabljamo živil, ki so namenjena prehranjevanju, temveč da iščemo druge vire. Iščemo ostanke, ki nastanejo pri živilski industriji. Dokaz, ki res kaže na neko drugo smer je, da je ta material užiten. Vse surovine za vso embalažo v Sloveniji prihajajo iz tujine. Zakaj ne bi uporabljali nekaj, kar je naše in je stranski produkt živilske industrije. Takšna embalaža mora biti tudi aktivna, torej da vzdržuje izdelek čim dlje užiten. Biti mora CO₂ negativna in pa zero waste. Trend teh materialov je v porastu. Izpostavil bi dve podjetji, Evoware iz Indonezije in pa Notpla Limited iz Velike Britanije. Obe temeljita na tehnologiji iz makroalg. Izdelajo lahko papir, vrečkice, v katere se shranjujejo razna živila. Ključno pri teh materialih je, da so užitni oz. popolnoma biorazgradljivi. Letos smo ustanovili mednarodno podjetje Awae, ki bo poskušalo narediti tehnologijo in materiale, ki so treh vrst: zero-waste folija/embalaža (vodotopna) – biopolimer iz makroalg, zero-waste biokompozitna embalaža – biopolimer iz makroalg s celuloznimi nanomateriali in zero-waste protimikrobna embalaža – biopolimer iz makroalg s protimikrobnimi olji in pigmenti. Ta material se raztopi v topli vodi v manj kot 30 s, brez odpadka. Lahko se konzumira skupaj s pakiranim napitkom ali živilskim produktom in je brez okusa (status prehranskega dopolnila). Pri sobni temperaturi lahko shranjujemo tudi tekočine. Dodamo mu lahko protimikrobno delovanje, kar podaljša rok uporabe živila.

Optimizacija primarne plastične embalaže in transportnih kartonov

V obratu uporabljamo plastične vreče debeline 18 my za pakiranje zamrznjenega kruha (žemljic, štruc, …), da zaščitijo izdelek. Testirali smo tri različne debeline vreč 17 my, 16 my in 15 my (v redni proizvodnji) z namenom, da ugotovimo, katera debelina je za nas še vedno ustrezna. Ustreznost vseh debelin smo preverjali (trganje vreč, odzivi s trga, morebitne reklamacije) v redni proizvodnji. Testirali smo na veliki količini vrečk. Z nobeno debelino ni bilo težav. Potrdili smo ustreznost in sedaj uporabljamo 15 my vrečke. Kupci spremembe niso opazili, tako da je kvaliteta ostala. Rezultati menjave so vidni v porabi manjše količine plastike, prihrankih pri logistiki, manj je manipulacij. Optimizirali smo tudi transportno embalažo za 500g mlevske izdelke. Želeli smo znižati porabo plastike in vzpostaviti SRP (shelf ready pakiranje) karton. Pred spremembo smo imeli nižji kartonast pladenj in termoskrčljivo folijo. Sedaj imamo nov način pakiranja – samo transportni karton. Potrebno je bilo več testiranj. Izdelek je dovolj zaščiten, karton lahko kupci postavijo na trgovske police, lažje je tudi za zaposlene v trgovinah, ker je s takšno embalažo manipulacija veliko lažja.