Konferenca ESDN 2021
dr. Darja Piciga
Konferenco Evropske mreže za trajnostni razvoj (European Sustainable Development Network, ESDN) pod naslovom “Mehanizmi za evropsko okrevanje in odpornost – izzivi sistemskih pristopov za trajnostni razvoj“ so soorganizirali ESDN, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) z zgoraj podpisano zunanjo sodelavko in platforma SLOGA, izvedena pa je bila kot uradni dogodek Predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Zbrala je oblikovalce politik trajnostnega razvoja in strokovnjake iz različnih skupin deležnikov iz vse Evrope, preko 120 udeležencev iz 22 evropskih držav.
Strokovne podlage in konceptualni okvir za ta izjemni dogodek so predstavljala ključna spoznanja Evropske agencije za okolje o trajnostnih prehodih in sistemskem pristopu, ki smo jih povzeli v Gradivu za razpravo (Discussion Paper). Pomembna sporočila dveh publikacij EEA – evropskega okoljskega poročila SOER 2020 in poročila Znanje za delovanje (Knowledge for Action, oktober 2021) – so se odrazila že v pozdravnih nagovorih. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je med drugim opozoril na pomen teme konference: čeprav je Evropa ena od svetovnih regij, ki je v trajnostnem razvoju bolj napredna, ni na dobri poti, da bi dosegla nekatere cilje trajnostnega razvoja. Ob soočanju z globalnimi in sistemskimi izzivi je Evropski zeleni dogovor orodje, ki bo Evropi pomagalo do bolj trajnostne in hkrati bolj pravične poti. Pri tem prehodu moramo razmišljati o socialnih vidikih in o tem, kaj to pomeni za ljudi v Evropi. Annika Lindblom s finskega ministrstva za okolje in dotedanja predsednica mreže ESDN je izpostavila, da so za doseganje ciljev trajnostnega razvoja nujno potrebni temeljni prehodi družbenih sistemov, vključno z energijo, prometom, hrano ali rabo materiala, ki so temeljni vzroki okoljskih pritiskov. To je mogoče doseči s spremembami sedanjih družbenih in političnih struktur, praks, tehnologij, politik, življenjskih stilov in razmišljanja. Evropa ima edinstveno priložnost, da vodi globalni odziv na izzive trajnosti, in sicer z uvajanjem trajnostnih prehodov, demonstracijo rešitev in izkoriščanjem s tem povezanih priložnosti.
Predavanje Hansa Bruyninckxa, izvršnega direktorja Evropske agencije za okolje (EEA), lahko štejemo za nosilno predavanje konference: orisal je izzive upravljanja pri sistemskih prehodih, ki jih je potrebno razrešiti za uspešno izvedbo Evropskega zelenega dogovora. Ta krovni dokument odraža spremenjeno paradigmo v razvojnem načrtovanju in politikah EU, v središču katerih je Evropa kot prva podnebno nevtralna celina, ki se s strategijami in akcijskimi načrti loteva več primarnih področij: strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030, nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, strategija od vil do vilic, mehanizem za pravični prehod, trajnostni evropski naložbeni načrt in za prihodnost pripravljeno gospodarstvo – nova evropska industrijska strategija. EZD ima za seboj tudi močno sistemsko logiko prehodov, ki je povezana s sektorskimi politikami. Poleg tega obsega daljše časovno obdobje in hkrati bolje zaznava pomen družbene razsežnosti trajnostnega razvoja.
Koncept zvitih problemov in trajnostni prehodi
Bruyninckx je v imenu EEA sporočal, da je sedaj pred nami nujna naloga pospešiti sistemske spremembe s: prepoznavanjem temeljnih gonil in sistemskih povezav, sprejetjem transformativnih okvirov politike, zapolnjevanjem ključnih vrzeli v politikah (na področjih: hrana, zemljišča in tla, kemikalije in še zlasti socialna razsežnost) ter z uporabo moči mest, podjetij in skupnosti kot vzvodov za širše družbeno delovanje. Obravnaval je tudi koncept »zvitih problemov« in »super zvitih problemov« (wicked problems and super-wicked problems), s katerimi se srečujemo pri trajnostnih prehodih, kot so na primer izzivi podnebnih sprememb. Poleg kompleksnosti, medsebojne prepletenosti, večplastnosti in večvzročnosti so zanje značilne dodatne ovire: čas za reševanje se izteka; politike nerazumno zanemarjajo prihodnost; tisti, ki iščejo rešitve, so sami del problema. Vendar pa obstajajo mehanizmi, ki lahko pospešijo prehod, kot so prehod od logike stroškov do naložbene logike, vzpostavitev institucionalne ureditve, ki spodbuja pospeševanje, postopno opuščanje netrajnostnih praks, trajnostno financiranje, digitalna družba, razvoj trajnostnih urbanih okolij. Opozoril je tudi, da premalo pozornosti posvečamo izhodom iz netrajnostnih praks, kot so opuščanje rabe fosilnih goriv in ukinjanje okolju škodljivih subvencij.
Izvršni direktor EEA je izhajal iz poročil agencije, od katerih sta dve (SOER 2020 in Knowledge for Action) že vključeni v osnovno gradivo konference, na dan njegovega predavanja pa je izšlo še tretje na temo zelene rasti, to je ustvarjanja odpornega gospodarstva znotraj okoljskih meja (Reflecting on green growth. Creating a resilient economy within environmental limits). Poleg navedenih spoznanj in predlogov še nekaj pomembnih sporočil EEA: SOER 2020 predvideva, da Evropa še vedno lahko doseže cilje za nizkoogljično in trajnostno naravnano družbo, torej okoljske in podnebne cilje do leta 2030 in tudi vizijo za 2050: »dobro živeti znotraj meja planeta«, za kar pa je najprej treba celovito izvajati obstoječe okoljske politike. Med sedmimi v poročilu SOER 2020 opredeljenimi ključnimi področji, na katerih je potrebno pogumno in odločno ukrepanje, so: razvoj bolj sistemskih, dolgoročnih okvirov politike in zavezujočih ciljev, nova baza znanja za doseganje celovitega izvajanja obstoječih politik EU, spodbujanje inovacij v celotni družbi in povezovanje znanja z ukrepi. SOER 2020 poudarja še, da so trajnostni prehodi nelinearni družbeni procesi za nizkoogljično, krožno in bio- ter modro gospodarstvo in družbo, ki temeljijo na inovacijah in ustvarjanju znanja. Taki prehodi zahtevajo sistemske inovacije – celostne inovacije sistemov, ki vključujejo tako tehnološke kot socialne inovacije, kot so spremembe v vzorcih potrošnje in načinih življenja. Za izvedbo prehodov bo potrebno novo in raznoliko znanje, ki bo temeljilo na večjem številu disciplin, potrebne bodo tudi drugačne spretnosti.
Podpora paradigmatski spremembi v znanju
Novejše poročilo EEA o znanju za delovanje (Knowledge for Action – Empowering the transition to a sustainable Europe) še dodatno podpira paradigmatsko spremembo v znanju za izgradnjo sistema, ki odraža spreminjajoče se odnose med znanostjo, politiko in družbo, ter opolnomoči za modro odločanje – to je sistema znanja za trajnostne prehode. Taki spremembi paradigme smo po mnenju EEA že priča v razumevanju trajnostnosti in na splošni ravni politik za njeno doseganje: če jih primerjamo s prejšnjimi paketi politik, strategije in pobude v okviru EZD večinoma zavzamejo širši sistemski vidik, vključujejo tudi povezave z globalno razsežnostjo. To odraža novo razumevanje trajnostnih izzivov in odzivov – le-ti zajemajo potrebo po odpravljanju temeljnih vzrokov netrajnostnosti. Vsaj na ravni ambicij je mogoče opaziti jasen odmik od t.i. silosnih pristopov k veliko močnejši uskladitvi in integraciji na različnih področjih politike. Ta trend k bolj integriranemu in celostnemu pristopu se odraža tudi v močnejšem povezovanju okoljskih, družbenih in gospodarskih ciljev, vključno s prizadevanji glede finančnih naložb (npr. za biotsko raznovrstnost), socialne pravičnosti (npr. za prilagajanje podnebju) in vedenjskih sprememb (npr. za mobilnost). Medtem ko sprejeti okviri politik (kot so strategije in programi) že vsebujejo nujne paradigmatske spremembe, pa njihovo prevajanje v bolj operativne dokumente in ukrepe še poteka.
Na konferenci več pomembnih prispevkov Slovenije in Slovencev
Tudi drugi prispevki konference so bili aktualni in zelo informativni. Magdalena Morgese Borys iz generalnega sekretariata Evropske komisije je predstavila jesensko poročilo o evropski gospodarski napovedi in se osredotočila na koordinacijo ekonomske politike in politike zaposlovanja. Jure Vršnak z Ministrstva za zunanje zadeve je orisal tri prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU: 1) Konferenca o prihodnosti Evrope; 2) odpornost; in 3) okrevanje.
Žiga Žarnič, ki na OECD vodi oddelek za preglede držav, cilje trajnostnega razvoja in merjenje vpliva, je prispeval bolj podatkovno usmerjen pogled na okrevanje po Covid-19 v Evropi. Predstavil je OECD-jev prikaz okrevanja po Covid-19 (Covid-19 Recovery Dashboard), ki hkrati zajema štiri razsežnosti: kako močno, vključujoče, odporno in zeleno je okrevanje. 20 kazalnikov okrevanja se nato razporedi po ciljih trajnostnega razvoja. OECD-jev novi prikaz zajema tudi teme, kot so stopnje precepljenosti Covid-19, ločevanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje finančne negotovosti in spopadanje z neenakostjo dohodkov, kjer so bile izpostavljene številne neenakosti v kazalcih blaginje. Za Slovence so zanimive primerjave Slovenije z drugimi državami OECD – odlikujemo se na primer pri kazalnikih za vključujoče okrevanje.
Na konferenci je nastopilo še več strokovnjakov iz Slovenije. Simon Savšek iz Evropske investicijske banke (EIB) je nastopil kot govorec v plenarnem delu na temo finančne odpornosti. V delavniškem delu 3. dne konference pa smo sodelovali Leida Rijnhout in Albin Keuc iz platforme SLOGA, Darja Piciga in Jernej Stritih (tehnološke inovacije za trajnostne prehode s perspektive COP 26) in Marjana Dermelj iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je predstavila strateški projekt prehoda na krožno gospodarstvo (več v predhodnem članku).
SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, je skupaj s sodelujočimi evropskimi združenji NVO (VENRO iz Nemčije, Platforma ONGD iz Portugalske in vseevropski CONCORD) predstavila njihova prizadevanja za krepitev mehanizmov in rešitev za skladnost politik za trajnostni razvoj (Policy Coherence for Sustainable Development, PCSD) ter prizadevanja civilne družbe v sklopu mednarodne mreže Bridge 47 o globalnem učenju oziroma transformativnem izobraževanju za trajnostni razvoj.
Razprava na temo globalnega učenja je potrdila nujnost holističnega pristopa pri oblikovanju in izvajanju izobraževalnih dejavnosti. Odgovor je v transformativnem izobraževanju, ki uči in podpira vzajemno povezovanje za aktivno državljanstvo z upoštevanjem načela Agende 2030, da nikogar ne pustimo ob strani. Ali rečeno pozitivno, da vključimo vse k izvajanju trajnostnih praks in iskanju trajnostnih rešitev. Še posebej je bila izpostavljena potreba po večji prisotnosti medgeneracijskega in čez-sektorskega povezovanja. Skupna razprava na področju PCSD pa je med drugim izpostavila pomen sodelovanja mreže ESDN z Računskimi sodišči po državah.
Na konferenci ESDN 2021 so bili zanimivi tudi prispevki drugih sodelujočih s primeri iz različnih evropskih držav. Več o njih je mogoče izvedeti iz objavljenih prezentacij in poročila o dogodku (Conference 2021 Report).
