Pričetek izvajanja projekta
Jasmina KARBA, Ministrstvo za okolje in prostor
Okoljski cilj »dobro živeti ob omejitvah planeta« bolj kot kadarkoli zahteva spremembe načinov proizvodnje in življenjskih navad posameznika. Proizvodni in potrošniški procesi potekajo linearno, pri čemer se le manjši del nastajajočih odpadkov ponovno uporabi ali predela za ponovno uporabo. Ob tem smo dnevno soočeni s poročili o omejenih virih surovin na svetovni ravni, tudi tistih, ki so ključne za naslavljanje podnebnih izzivov in razogljičenje družbe.
Dodatno je pandemična kriza pokazala na zdravstveno in gospodarsko ranljivost − slednja zadeva predvsem ranljivost dobavnih verig. Načrtovani so ukrepi okrevanja in odpornosti, ki pa morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bodo prispevali k razogljičenju in ne bodo škodovali okolju. To so kompleksni izzivi, ki jih je treba nasloviti na sistemski, celovit način, saj jih spremlja zavedanje, da je čas za doseganje podnebnih ciljev omejen. Zato majhni, nepovezani koraki znotraj posameznih področij ne bodo zadostovali. Potrebne so strukturne spremembe, ki se morajo zgoditi povezano in na vseh relevantnih področjih hkrati. Sistemsko.
Na poti k podnebni nevtralnosti je treba izkoristiti zmožnosti vseh mehanizmov, razvitih v zadnjih letih. Med njimi še posebej potenciale delovanja na način »krožnega gospodarstva«, ki še kliče k sistemskemu pristopu. Tudi zato je bil slovenski projekt prehoda v krožno gospodarstvo predstavljen v okviru spremljajočih dogodkov EU na COP26.
Razogljičenje Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo
V Sloveniji je v letih od 2019 nastajal Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo. Snovanje tega projekta je potekalo s sodelovanjem ministrstev, katerih pristojnosti segajo na področja, ki lahko največ prispevajo k razogljičenju in krožnemu prehodu, t.j. Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za finance. Pri snovanju projekta so sodelovali tudi tuji partnerji: dve skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (European Institute for Innovation and Technology, EIT), in sicer za podnebje (EIT Climate-KIC) in za področje surovin (EIT Raw Materials), ter Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske Komisije.
Namen projekta je, da z uvedbo načel krožnega gospodarstva prispeva k doseganju podnebnih ciljev in podpre razogljičenje Slovenije skladno s slovenskimi strateškimi dokumenti: Strategijo razvoja Slovenije 2030, Nacionalnim programom varstva okolja za obdobje 2020–2030, Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030, Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije, Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 ter dokumenti kmetijske in gozdarske politike. Izvedba projekta bo podprla tudi doseganje ciljev in izvedbo aktivnosti, predvidenih v slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost.
Krovni cilj projekta pa je vzpostaviti temelje za sistemski prehod Slovenije v nizkoogljično krožno gospodarstvo s preobrazbo pristopov k načrtovanju in izvajanju politik. Projekt je zasnovan z uporabo modela sistemskega prehoda, ki je inovativen model naslavljanja kompleksnih izzivov. V primeru konkretnega projekta se nanaša na prehod na krožno gospodarstvo oziroma na uvedbo in izvajanje načel krožnega gospodarstva v vseh relevantnih politikah.
Model sistemskega inoviranja zajema štiri faze
Model sistemskega prehoda (angl.: deep demonstration) je novejši model sistemskega inoviranja, ki je uporaben za naslavljanje izzivov, pri katerih so potrebne sistemske spremembe. Razvila ga je Skupnost znanja in inovacij Podnebje in je zasnovan na sodobnih dognanjih o trajnostnih prehodih. Model temelji na naslednjih ključnih značilnostih: (1) vključuje vse deležnike krožnega gospodarstva, t.j. deležnike na področjih izobraževanja in raziskovanja, deležnike v gospodarskih panogah in deležnike načrtovanja in izvajanja politik na lokalni, regijski in državni ravni, (2) predvideva oblikovanje sistemskih rešitev, ki bodo omogočila proces razogljičenja družbenoekonomskega sistema Slovenije po načelih krožnega gospodarstva, (3) predvideva vzpostavitev partnerstev med deležniki, ki je ključno za oblikovanje krožnega, regenerativnega in nizkoogljičnega gospodarstva in družbe, (4) povezuje in nadgrajuje dognanja obstoječih programov in projektov, (5) prinaša nova znanja in jih ohranja v domačem okolju.
Model sistemskega inoviranja deluje po načelu »živega laboratorija« oziroma ustvarja prostor za preskušanje ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so vzvodi sprememb, ter za ugotavljanje, kaj je potrebno za preobrazbo celotnega sistema.
Model sistemskega inoviranja je zasnovan na metodologiji, ki ciklično obsega štiri faze:
oblikovanje namena in cilja: v tej fazi poteka prepoznavanje potreb, namena in želenega ciljnega stanja,
določitev okvira: v tej fazi poteka priprava strategije, ki obsega analizo stanja in prepoznavanje področij, kjer sistemske inovacije lahko spodbudijo njihovo preobrazbo,
orkestriranje portfelja: ta faza je jedro sistemskega inoviranja, saj gre za usklajeno in celovito spodbujanje iskanja inovativnih rešitev, povezovanje avtorjev inovacij, vzpostavljanje pretoka znanja, ustvarjanje sinergij in nadgrajevanje spoznanj,
platforma znanja: je ciljna faza procesa, ki pripelje do oblikovanja skupne platforme znanja, dognanj in izkušenj, iz katere črpajo vsi deležniki in odločevalcem služi kot osnova za načrtovanje in izvajanje politik in sprejemanje odločitev. Platforma znanja je dinamičen mehanizem, saj temelji na stalnem učenju iz dognanj in izkušenj, vezanih na portfelj inovativnih rešitev ter na vzpostavitev povratnih zank učenja za večji učinek.
Slovenija je izvedla prvi cikel 1. in 2. faze modela. V letih 2018 in 2019 je potekal proces prepoznavanja ciljev in potreb za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Temu je sledil prvi cikel oblikovanja programov na prednostnih področjih, relevantnih za uvajanje načel krožnega gospodarstva, ki je bil zaključen leta 2020 in je privedel do prvega cikla programov Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo.
Več skupin aktivnosti za prvi cikel programov
Prvi cikel programov Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo sestavlja več skupin aktivnosti:
aktivnosti za krepitev sposobnosti deležnikov pri oblikovanju in izvajanju politik, in sicer bodo nova znanja in orodja krepila sposobnosti deležnikov izobraževalnega, raziskovalnega in inovacijskega sistema, sistema lokalnega in regionalnega razvojnega načrtovanja, sistema spodbujanja podjetništva, razvoja zagonskih podjetij in drugih podpornih mehanizmov za gospodarske subjekte, prehranskega, gozdarskega, mobilnostnega in graditvenega sistema,
aktivnosti podpore gospodarskim subjektom pri uvajanju inovativnih krožnih poslovnih modelov in produktov, ki bodo namenjene:
– zagonskim podjetjem,
– malim in srednjim podjetjem,
– gospodarskim subjektom ključnih investicijskih področjih in verig vrednosti: gozd in les, graditev, mobilnost, predelovalne industrije in prehranski sistem,
aktivnosti na drugih izbranih področjih: spremljanje in ocenjevanje krožnega napredka, uvajanje načel krožnosti v sistem javnih naročil, celostno načrtovanje politik z uporabo mehanizma »laboratorij tranzicijskih politik«, financiranje ukrepov prehoda na nizkoogljično krožno gospodarstvo s sredstvi javnih in zasebnih virov,
vzpostavitev slovenskega stičišča za krožno gospodarstvo oziroma za pametni in krožni prehod, ki bo v začetni fazi na virtualni način povezovalo deležnike na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji in delovalo kot regionalno stičišče za sodelovanje s sosednjimi državami na področju krožnega gospodarstva.
Celoto projekta sestavljajo programi, vsebinsko združeni v tri stebre: pametne in krožne skupnosti, krožni razvoj ter krožne politike in znanost, in horizontalni programi, ki se navezujejo na vse programe v stebrih: stičišče za krožno gospodarstvo, financiranje krožnega prehoda in krožne verige vrednosti, ki zajemajo deležnike i) predelovalne verige vrednosti, ii) mobilnostne verige vrednosti, iii) prehranske verige vrednosti, iv) gozdno-lesne verige vrednosti, v) graditvene verige vrednosti in vi) skupne podporne mehanizme za vse verige vrednosti.
