Trajnostni razvoj v Občini Radovljica
Tanja Pangerl
Občina Radovljica je močno vpeta v alpski prostor, zato ne preseneča, da tudi njihova vizija razvojnega programa do leta 2030 daje poudarek vrhunskemu alpskemu okolju, ki združuje bivanje z ustvarjalnim delom in zdravim življenjskim slogom. Kot pravi župan Ciril Globočnik, je med ključnimi strateškimi cilji trajnostno upravljanje prostora, narave in okolja. Želijo si postati nizkoogljična občina. Tudi z vlaganjem in razvojem trajnostne mobilnosti, kjer zmanjšujejo vsakodnevno odvisnost od avtomobila in vlagajo v nove kolesarske poti in pešpoti. Občane nenehno okoljsko ozaveščajo, pred petimi leti pa so pristopili tudi k mednarodni mreži Zero Waste. Pri turistični ponudbi dajejo poudarek lokalnemu okolju in lokalnim surovinam pod blagovno znamko Radol’ca.
Že v razvojnem programu do leta 2020 je bila v ospredju kakovost življenja občanov in turistična prepoznavnost občine. To smo zagotavljali s trajnostnim razvojem, v okviru katerega so bili izvedeni pomembni projekti, kot so energetske prenove šol in vrtcev v lasti občine, ureditev pomembnejših odsekov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in vodovodnega omrežja, novogradnja družbene infrastrukture – knjižnice, čebelarski center, prizidki k vrtcu in zdravstvenemu domu -, načrten in ambiciozen pristop k promociji in razvoju turizma, številni ukrepi celostne prometne strategije, spodbude za prenove stanovanjskih objektov s statusom kulturne dediščine in drugo.
Pred kratkim ste sprejeli tudi nov razvojni program – kaj poudarjate?
Vizija novega razvojnega programa do leta 2030, sprejet je bil v januarju, daje poudarek vrhunskemu alpskemu okolju, kjer preprosto združujemo bivanje z ustvarjalnim delom in zdravim življenjskim slogom. Med ključnimi strateškimi cilji je trajnostno upravljanje prostora, narave in okolja. Mislim na nadaljnjo izgradnjo okoljske in posodabljanje prometne infrastrukture, širjenje kolesarskega omrežja, spodbujanje občanov k večji rabi trajnostnih oblik mobilnosti in izkoriščanju energije sonca, tudi na podporo e-mobilnosti ter na zmanjševanje nastajanja odpadkov. S skupnimi prizadevanji prebivalcev, podjetji in drugih partnerjev bomo zmanjšali pritiske na okolje, ohranili naravne vire in težili k nizkoogljični občini. V novem obdobju bomo posebno pozornost namenili prevrednotenju prostorske politike s ciljem večje aktivne rabe kmetijskih zemljišč in lokalne samooskrbe.
V letu 2017 ste v Občini Radovljica sprejeli Celostno prometno strategijo, v ospredju sta razvoj urbane mobilnosti in vzpostavitev trajnostnega prometnega sistema. V njej izpostavljate potrebo po izboljšavah na področju infrastrukture, predvsem za pešce in kolesarje. V katero prometno infrastrukturo vlagate in kakšni so vaši nadaljnji načrti na področju trajnostne mobilnosti?
V infrastrukturo, namenjeno kolesarjem in pešcem, veliko vlagamo. Takšen projekt je kolesarska povezava med Radovljico in Lescami, ki smo jo zgradili v lanskem letu. Izkoristili smo čas, v katerem je bila zaradi nadgradnje zaprta železniška proga, in evropska sredstva, da smo ob cesti pod progo naredili dva podhoda s kolesarsko stezo in pločnikom. Letos nadaljujemo še z drugim odsekom manjkajoče kolesarske povezave v Lescah. Z državo smo sodelovali pri posodobitvi železniških postajališč in v Radovljici pri tem pridobili manjše parkirišče P&R. Projekt se nadaljuje z obnovo dveh železniških postaj v občini – Podnart in Lesce – Bled, kjer bo zgrajeno tudi dolgo pričakovano izvennivojsko križanje ceste in proge. Od sprejetja celostne prometne strategije smo samo za gradnjo nove infrastrukture za kolesarje in pešce namenili več kot 1,5 milijona evrov. Vzpostavili smo tudi sistem izposoje koles in e-koles. Trenutno je v občini pet postaj, ki so vključene v medobčinski sistem »gorenjska.bike«. Ta bo v naslednjih letih dopolnjevan z dodatnimi postajami.
Kako v razvoj trajnostne mobilnosti vključujete občane?
Več projektov trajnostne mobilnosti so občani predlagali in izglasovali v okviru participativnega proračuna za leti 2021 in 2022. Sodelovali so tudi pri pripravi razvojnega programa občine 2030, v katerega smo integrirali cilje celostne prometne strategije. V okviru strateškega cilja nizkoogljične družbe smo si zadali, da bomo zmanjšali vsakodnevno odvisnost od avtomobila. Vzpostavili smo raznovrstno ponudbo mehkih načinov mikromobilnosti med podeželjem in somestjem Radovljica – Lesce, da bo promet v mestih umirjen in omejen, parkirišča pa bodo ponujala možnost nadaljevanja poti peš ali s kolesi. Do leta 2030 načrtujemo tudi več naložb v nove kolesarske povezave in pešpoti.
V predlogu novega Zakona o varstvu okolja je namenjeno precej pozornosti tudi obveščanju javnosti o okoljskih podatkih. S poročili o okolju bodo morale javnost obveščati tudi občine. Kaj to pomeni za vašo občino in kako lahko občine prispevate k temu, da se bo Slovenija približala sprejetim ciljem razogljičenja in krožnega gospodarstva?
Pravico javnosti do dostopa do okoljskih podatkov in sodelovanje javnosti v postopkih priprave okoljskih predpisov, programov ali pri odločanju o posegih, ki vplivajo na okolje, močno zagovarjam. Angažiranost občank in občanov zelo prispeva k bolj odgovornemu odnosu do okolja. V postopke sprejemanja predpisov ali programov smo že doslej vključevali javnost. Veliko pozornosti pa namenjamo okoljskemu ozaveščanju, ki v prvi vrsti vpliva na spremembe navad in ravnanj.
Kje najbolj?
Na področju odpadkov in odvajanja odpadnih voda skupaj s Komunalo Radovljica uporabljamo različna orodja. Tako so na primer vsi uporabniki storitev v radovljiški občini pred kratkim prejeli priročnik o ravnanju z odpadki, ki vsebuje tudi abecednik odpadkov. Na spletni strani Komunale Radovljica sta zavihek »Mislimo zeleno« z nasveti za varčno ravnanje z vodnimi viri ter »Kotiček za male veljake« za ozaveščanje najmlajših. V zbirnem centru Radovljica je središče ponovne rabe, namenjeno sprejemu, obnovi in prodaji rabljenih predmetov. Tudi v nov razvojni program smo zapisali ukrepe za izboljšanje kakovosti in obsega recikliranja ter čim bolj lokalno zaprte snovne kroge po načelih krožnega gospodarstva. Sicer smo že pred petimi leti pristopili k mednarodni mreži Zero Waste. S tem na prvo mesto postavljamo vprašanje, kako bomo preprečili njihovo nastajanje oziroma proizvajali take odpadke, ki jih bo mogoče brez izjeme predelati, reciklirati in ponovno uporabiti.
Najbolj aktivni smo bili na področju zmanjševanja rabe energije javnih stavb, kjer smo na podlagi razširjenih energetskih pregledov izvedli celovite in delne energetske prenove večine stavb v občinski lasti.
Kaj pa na področju energetike?
V razvojnem programu občine in prostorskih dokumentih so jasne usmeritve in določila za trajnostni razvoj. Spodbujamo uporabo alternativnih virov energije. Naš cilj je nizkoogljična družba, ki na primer vključuje tudi zavezo, da bo na večjih parkiriščih določeno število parkirnih mest s polnilnicami za električne avtomobile.
Leta 2011 ste sprejeli Lokalni energetski koncept, kjer ste naredili analizo stanja, izpostavili potenciale in predlagali ukrepe. Kako v občini uresničujete Lokalni energetski koncept in koliko upoštevate cilje NEPN?
Najbolj aktivni smo bili na področju zmanjševanja rabe energije javnih stavb, kjer smo na podlagi razširjenih energetskih pregledov izvedli celovite in delne energetske prenove večine stavb v občinski lasti. Pozitivne učinke ugotavljamo tudi z uvedenim energetskim knjigovodstvom, s katerim spremljamo porabo energentov v teh objektih. Omenil sem že celovito obnovo vrtcev in šol, ukrepe smo izvedli na skupaj 18 javnih stavbah. Za vse to smo namenili več kot tri milijone evrov. Pomembne prihranke dosegamo s posodobitvijo javne razsvetljave in spremljanjem porabe. Potencial vidimo še v podpiranju energetske prenove stanovanjskih stavb, spodbujanju rabe obnovljivih virov ter gradnji učinkovitih skupnih kotlovnic.
Na področju prometa smo poleg že omenjenih ukrepov oblikovali načrt trajnostne mobilnosti, posodobili občinski vozni park z električnim vozilom in postavili polnilnice za električne avtomobile. Pripravljamo tudi novelacijo lokalnega energetskega koncepta in se vključujemo v projekte širšega prostora, kot sta Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo in Trajnostni energetsko podnebni načrt Gorenjske.
Katerim ukrepom na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije dajete prednost?
Analiza potencialov obnovljivih virov energije za občino Radovljica izpostavlja predvsem potencial sončne energije za ogrevanje stavb in sanitarne vode ter za proizvodnjo električne energije. Prav tako vidimo potencial lesne biomase za skupne kotlovnice in individualno ogrevanje. Kot stroškovno uspešne so se izkazale sončne elektrarne, ki smo jih namestili na strehe centralne čistilne naprave in dveh osnovnih šol v Radovljici, kotlovnico osnovne šole v Lipnici pa smo opremili z učinkovitim kotlom na sekance. Takšni posegi hkrati prispevajo tudi k ozaveščanju o obnovljivih virih energije.
Na spletni strani Komunale Radovljica sta zavihek »Mislimo zeleno« z nasveti za varčno ravnanje z vodnimi viri ter »Kotiček za male veljake« za ozaveščanje najmlajših.
Kakšne so možnosti financiranja okoljskih projektov v občini in kaj pričakujete od države oz. posameznih ministrstev?
Doslej smo bili pri pridobivanju državnih in evropskih nepovratnih sredstev relativno uspešni, tovrstne vire pričakujemo tudi v prihodnje. Največ možnosti za sofinanciranje vidimo predvsem na področju okoljskih projektov predvsem za manjše sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda in izgradnjo manjših vodovodnih sistemov, za izvajanje ukrepov celostne prometne strategije ter na področju digitalizacije in pametnih skupnosti.
Destinacija Radovljica je bila poleg destinacije Solčava konec lanskega leta med 44 (od 170 v naboru) vasmi iz vsega sveta s strani Svetovne turistične organizacije (UNWTO) nagrajena z »Best Tourism Villages by UNWTO« kot podeželska destinacija, ki prispeva k razvoju regije ter hkrati ohranja bogato naravno in kulturno dediščino. Nagrada je bila podeljena prvič. Ste tudi nosilci zlatega znaka Slovenia Green Destination. Kako razvijate trajnostni turizem v skladu z okoljskim, gospodarskim in družbenim razvojem destinacije?
Predvsem si prizadevamo pri vseh naših produktih, naj bodo to dogodki ali turistični prodajni produkti, v prvi vrsti vključevati lokalno okolje in surovine.
Tako imajo na naših dogodkih rdečo nit lokalna kulinarika, Okusi Radol’ce so že prepoznavni, in ponudba lokalnih rokodelcev in obrtnikov, združeni pod novo znamko Narejen v Radol’c. Skrbimo za trajnostno mobilnost in stremimo k urejanju in promociji pohodnih ter kolesarskih poti ne le kot priložnosti za rekreacijo, temveč tudi kot zeleni način obiska turističnih atrakcij. Na področju usmerjanja nastanitev se trudimo za vpeljavo trajnostnih znakov. Pohvalimo se lahko, da je v preteklem letu kar pet ponudnikov nastanitve pridobilo mednarodni certifikat Zeleni ključ. To so gostišča Kunstelj, Draga in Tulipan ter Hiša Linhart in Vila Podvin, že leto prej pa največja nastanitev v občini Kamp Šobec.
Kakšna je vaša ciljna usmeritev trajnostnega turizma?
Občinski zavod za turizem se uspešno trudi delovati od spodaj navzgor, torej predvsem s podporo in z razvojem tistih produktov, ki jih je kot zanimive najprej zaznala lokalna skupnost.
