Promocija
Krožna praksa in razvoj
| Avtorja: Lojzka Reščič, ZBS Združenje za beton Slovenije, Sašo Seljak, Salonit Anhovo |
ZBS Združenje za beton Slovenije že od leta 2013 organizira posvete o temi Beton in trajnostna gradnja. Na njih smo predstavljali prednosti betona za trajnostno gradnjo na naslednjih področjih: betonska vozišča, beton v stavbah, beton in ekstremne podnebne razmere ter beton in požarna odpornost. 5. posvet je zaokrožil temo »Beton v krožnem gospodarstvu«.
Tema krožnega gospodarstva je dandanes stalnica v medijih, parlamentih, stroki, pa tudi del vsakdanjih pogovorov. Predvsem v zadnjih letih smo prišli do skupnega spoznanja, da bo potrebno bistveno zmanjšati naš vpliv na planet. Krožno gospodarstvo je med najpomembnejšimi in učinkovitimi mehanizmi za zmanjšanje TGP. Gradbeništvo je v gospodarstvu kot porabnik polovice vseh eksploatiranih materialov ključna panoga za vzpostavitev krožnega gospodarstva. Med gradbenimi materiali ima nesporen primat beton po količini porabe (trikratnik porabe vseh ostalih materialov skupaj) in doseženih lastnostih kot tudi z okoljskega vidika – beton ima namreč najnižji ogljični odtis na enoto proizvoda in najnižjo vgrajeno energijo. Zaradi enormnih materialnih tokov v gradbeništvu in širši industriji proizvodnje betona je to ključno področje, kjer je cilje krožnega gospodarstvo potrebno implementirati in izkoristiti v največji možni meri.
Beton v krožnem gospodarstvu
Posvet je pokazal, da je v Sloveniji vse več praks krožnega gospodarstva, vse večje pa so tudi želje, pripravljenost in potreba po vpeljavi tega procesa v gradbeništvo. Sodelovali so tuji in domači predavatelji, s čimer nadaljujemo prakso predhodnih posvetov, kjer smo spoznali dobre prakse iz tujine, pa tudi predstavili izkušnje v Sloveniji.
Prvi dve strokovni predavanji sta prikazali prakse in politike v državah EU. Predavanje evropskega združenja cementne industrije je postreglo s podatki, ki kažejo na izredno visok pomen industrije za evropsko gospodarstvo in njen prehod v zeleno prihodnost. Predstavljeno je bilo, kako se industrija vključuje v krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter za zaključek plan razogličenja industrije v EU do leta 2050. Predavanje evropskega združenja za beton pa je postreglo s primeri dobrih praks glede recikliranja betona na Danskem, kjer imajo bogate izkušnje, kar je posledica predvsem pomanjkanja naravnih surovin.
Predavanje s strani cementarne Salonit Anhovo je bilo osredotočeno na predstavitev vključevanja edine slovenske cementarne v krožno gospodarstvo naše države. Že sedaj znatne količine alternativnih surovin in materialov, ki se v Salonitu Anhovo uporabljajo za nadomeščanje mineralne surovine iz kamnoloma ter nadomeščanje klinkerja v cementu (približno 14 % cementa Salonita Anhovo je že sedaj v povprečju iz recikliranih ali ponovno uporabljenih materialov) bodo v prihodnosti še višje. Na ta način se bo ohranjalo naravne vire in nadalje zniževalo ogljični odtis cementov ter bistveno prispevalo k zaključevanju masnih tokov znotraj industrije gradbeništva ter vzpostavitvi učinkovitega krožnega gospodarstva. Za zaključek je bil predstavljen še prehod v ogljično nevtralnost cementarne do leta 2035, ki bo bistveno prispeval k razogljičenju gradbeništva v Sloveniji. Prehod vključuje vse – od povečane uporabe alternativnih materialov, surovin in goriv, uporabe obnovljivih virov energije in do zajema CO2 ter proizvodnje ogljikovodikov, ki se bodo lahko uporabljali kot gorivo ali kot surovina za proizvodnjo polimernih materialov.
Sledilo je predavanje strokovnjakinj z Zavoda za gradbeništvo – od strategij do praks krožnega gospodarstva v Sloveniji. Vse več in več strokovnjakov se namreč aktivno posveča tej temi. Vse več je dobrih praks, čaka pa nas vse še veliko izzivov. S strani inštituta Structum je bil prikazan primer dobre prakse recikliranja betona v Sloveniji. Sklop predavanj je zaokrožila predstavitev projektiranja betona za dolgo življenjsko dobo (300 let) odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke Vrbina.
Zaključki posveta so bili, da je za vzpostavitev krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ključno sodelovanje vseh deležnikov graditve – od proizvajalcev materialov do projektantov in izvajalcev in v prvi vrsti odločevalcev in investitorjev. Ti morajo v svoja javna naročila gradenj vključevati zahteve po gradnji s čim nižjim ogljičnim odtisom in čim manj odpadkov, s čimer se bo aktivno spodbujalo krožno gospodarstvo. Pri samem načrtovanju bo potrebno pričeti izvajati analize življenjskega cikla stavb, ki realno pokažejo učinkovitost izbranih konstrukcijskih rešitev in uporabljenih materialov. Tu pa se nemalokrat izkaže, da zelena gradnja pomeni prav gradnja z betonom. Morda pa bo to iztočnica za naslednji posvet čez dve leti.
