Strokovna konferenca Zelenega omrežja
Tanja Pangerl
Pričakovanja deležnikov vse bolj zahtevajo dekarbonizacijo, zato je pomembno, da jo podjetja prepoznajo kot poslovno priložnost. Aktivni energetski menedžment in uvajanje različnih ukrepov za zmanjšanje emisij, tako posrednih kot neposrednih, je prava pot do nizkoogljičnosti podjetja. Digitalna tehnologija, ki omogoča meritve in ustrezen zajem podatkov, ter umetna inteligenca, ki omogoča ustrezno analizo in podlago za nadaljnje korake, sta pomembni orodji pri energetskem upravljanju. Na jesenski strokovni konferenci Zelenega omrežja Slovenije, ki je potekala v okviru Akademije Zelena Slovenija, smo govorili o rešitvah in praksah za učinkovito rabo energije in nizkoogljičnost podjetja. Sodelovali so: Fit media d.o.o., ENEKOM, d.o.o., Schneider Electric, Steklarna Hrastnik d.o.o., Lek d.d., Helios TBLUS, d.o.o., in Merkur trgovina, d.o.o.
Zakaj strategija razogljičenja?
Mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o./Zelena Slovenija
Eden od razlogov za strategijo razogljičenja je zagotovo zakonodajni pritisk in skladnost z zakonodajo, prav tako upravljanje s podnebnimi tveganji. Tudi investicijski kapital in drugi deležniki, kot so vlagatelji, kupci, zaposleni, dobavitelji, postajajo vse večji promotor sprememb. Dogajajo se spremembe na področju nizkoogljičnih tehnologij, pri čemer se obetajo disrupcije trga. Vse to je treba vključiti v izobraževanje, spretnosti in veščine zaposlenih, da znajo razmišljati strateško in te smernice vključiti v svoje delo. Predvsem pričakovanja deležnikov so tista, ki v ospredje postavljajo dekarbonizacijo. Večja je tudi ozaveščenost širše javnosti. Zato je pomembno, da se politično zakonodajni cilji prenesejo v poslovna dejanja, saj nejasne obljube podjetij niso več dovolj. Cilji emisij oziroma razogljičenja morajo postati del strategije in poslovnega načrtovanja, s cilji za leto 2030 in do leta 2050. Potreben je prenos iz globalnih pobud v konkretne korake. Poglejmo štiri vidike, zakaj se ne splača odlagati snovanja strategije razogljičenja. Kot prvo je dekarbonizacija poslovna priložnost, kjer je npr. ogljik kot strošek razvoja. Dekarbonizacija lahko torej poveča vrednost podjetja. Kot drugo je pomembno razumeti ogljični odtis podjetja, saj ogljični odtis v vseh treh obsegih omogoča identifikacijo največjih virov rabe energije, intenzivnosti proizvodnje, transporta, odpadkov idr. S temi informacijami lahko podjetje prepoznava ključne priložnosti za prihranek pri stroških in zmanjšanje nastanka ogljika. Večina podjetij se ne loteva tretjega obsega ogljičnega odtisa, ki je vezan na dobaviteljsko verigo, vendar je ravno ta vidik ključen. Tretji pomemben vidik so tehnologije, ki jih lahko uporabimo za zmanjšanje ogljika. Gre za različne digitalne tehnologije, ki omogočajo zbiranje in analizo podatkov. Ne nazadnje je treba napredek tudi meriti, kar omogoča pospeševanje pravih stvari za dosego razogljičenja. Uvedba notranjih shem oblikovanja cen ogljika je eden od strateških vzvodov dolgoročnega razogljičenja, na podlagi česar se nato sprejemajo vse poslovne odločitve.
Vabljeni k ogledu video posnetka celotnega predavanja (dolžina cca 20 min) na tej povezavi.
Od meritev do aktivnega energetskega menedžmenta
Gregor Kustec, ENEKOM, Inštitut za energetsko svetovanje, d.o.o.
Glavni problem, zakaj se energetski menedžment bolj ne aktivizira, je, da za to ni časa ali kadra. Pri ciljih aktivnega energetskega menedžmenta (AcEM) je ključno, kako čim prej dobiti informacije o delovanju sistemov – ali delujejo energetsko učinkovito ali je prišlo do poslabšanja, ter hkrati vpeljati orodja, ki ponudijo odgovore, zakaj je prišlo do manj učinkovitega delovanja. Nato je treba čim hitreje odreagirati, odpraviti težave in vrniti delovanje sistemov na raven optimalne energetske učinkovitosti. Prav tako je cilj akumulirati znanja in sistematizirati aktivnosti za kontinuirano izboljšanje energetske učinkovitosti ter avtomatizirati poročanje.
Aktivni energetski menedžment se mora vključevati v vse pore delovanja podjetja in sistemov. To namreč vpliva na prihodnjo rabo energije. Doseganje ciljev AcEM mora biti podprto s tehničnimi znanji. Trije najpomembnejši elementi AcEM so energetski informacijski sistemi, meritve in aktivna skupina energetskega menedžmenta. Pri informacijskih sistemih, kjer so meritve osnova, je pomembno zagotoviti čim boljšo kakovost podatkov, za kar je treba imeti pravo merilno mesto in merilno metodo. Energetski menedžment ni individualni šport, temveč zahteva ekipo. Pri sestavi strokovne skupine je pomemben tudi vpogled zunanjih partnerjev, ki prinesejo pogled zunaj okvirjev organizacije. Ključna informacijska orodja nam morajo dati informacije, kjer iz meritev pridemo do kazalnikov. Ena nujnih stvari je tudi popis izvedenih ukrepov, ki so lahko dobra vsebina za komunikacijo, promocijo.
Nadzor in učinkovita raba energije
Peter Ušeničnik, Schneider Electric
Ko se soočamo z vprašanjem, kako zmanjšati izpuste, je dobro vedeti, da obstajajo trije obsegi emisij. V prvem obsegu gre za emisije, na katere ima organizacija neposredni vpliv in jih lahko nadzorujemo. Obseg dva se nanaša na posredne emisije, kot so npr. izpusti pri proizvajanju električne energije. Obseg tri pa zajema posredne emisije, ki jih ni v obsegu dva, torej emisije partnerjev, dobaviteljev, službenih poti idr., kar predstavlja večino izpustov organizacije. Kako lahko izpuste v okviru posameznega obsega zmanjšamo? Pri prvem obsegu s spremljanjem rabe energije, uvedbo energetskega menedžmenta in menjavo fosilnih goriv. Pri drugem obsegu smo lahko del zelenih programov dobaviteljev električne energije, lahko gre za generiranje OVE na lokaciji in za napredno upravljanje energije (mikro omrežja). Pri obsegu tri gre za emisije na ravni dobaviteljev, zato je do teh podatkov zelo težko priti. To zahteva določene zaveze na ravni dobaviteljev in poročanje je edini način, kako lahko pridemo do teh podatkov.
Spremljanje rabe energije vključuje energetski monitoring, energetski menedžment in napredno upravljanje energije. Pomembna je integracija vseh sistemov in sodelovanje med različnimi oddelki v podjetju. Pri tem ne samo, da pridemo do zmanjšanja porabe, ampak lahko tudi podaljšamo življenjsko dobo določenih komponent in tako zamaknemo investicije. Prav tako takšen sistem spodbuja inovacije. Raziskave kažejo, da lahko z implementacijo sistema spremljanja rabe energije povprečen objekt zmanjša porabo energije za 10 do 20 %. Vsaj 30 % celotnega potenciala prihrankov energije v industriji je mogoče pridobiti brez investicijskih stroškov, če se spremenijo samo postopki in vedenja oziroma navade. Z napredno analitiko in umetno inteligenco lahko pridemo do podatkov, ki bi jih sicer moral analizirati energetski menedžer. Pri tem je pomembna tudi kakovost podatkov. Ta orodja omogočajo alarmiranje, so v pomoč pri poročanju ter vizualizacijo in preračunavanje.
Taljenje najbolj trajnostne steklenice
Tilen Sever, Steklarna Hrastnik d.o.o.
Za talitev stekla so potrebne visoke temperature in veliko fosilnih goriv. Emisije toplogrednih plinov (TGP) so eden ključnih izzivov energijsko intenzivne industrije, kot je steklarska industrija, ki se bo morala v naslednjih 30 letih popolnoma dekarbonizirati. Življenjska doba steklarske peči, kjer nastane 90 % vseh emisij TGP, je 8-10 let, kar pomeni, da se bomo morali razogljičiti v treh korakih. V okviru projekta OPERH2 – Optimizacija pretvorbe energije za zmanjšanje deleža rabe fosilnih goriv z vodikom pri industrijskem taljenju stekla, gre za zamenjavo fosilnega goriva (zemeljski plin) z vodikom in uporabo vodika kot energetskega vektorja OVE. Izzivi pri tem so, kako energijo iz sončne elektrike pretvoriti v vodik, razviti programsko rešitev za krožno upravljanje (za upravljanje zaloge v zalogovniku vodika) in izgorevanje vodika. V steklarstvu poznamo dve tehnologiji za taljenje stekla, in sicer tehnologijo s kisikom in z zrakom. Uporabo vodika smo preizkusili za obe tehnologiji.
Na eni strani smo želeli imeti dva različna oksidanta, na drugi strani smo želeli preizkušati mešanje vodika z različnimi koncentracijami zemeljskega plina, z namenom preizkusiti, kolikšna je tehnološka meja vodika, ki jo lahko dodamo zemeljskemu plinu, da bo taljenje stekla potekalo normalno. Skupaj s podjetjem Messer in Fakulteto za strojništvo smo razvili poseben HydroFlex gorilnik, ki omogoča različne mešanice vodika (od 0 do 100 %) in gorenje pri normalnih pogojih. Rezultati so pokazali zelo pozitivne učinke, kar pomeni, da lahko vodik uporabljamo do 100 % in da je tudi energijska učinkovitost pri uporabi vodika nekoliko višja. Hkrati smo ugotovili, da je vpliv na kvaliteto soliden in nismo zaznali bistvenih vplivov na proizvodnjo stekla. Trenutno pereč problem je cena vodika, kar verjamemo, da se bo v prihodnosti spremenilo. Še en pomemben vidik projekta je, ali je možno narediti steklo, ki bo brezogljično. Med ukrepi, ki smo jih pri tem sprejeli, so, da bomo uporabljali 100 % reciklirano steklo, 100 % vodika kot gorivo, 100 % uporaba OVE in elektrifikacijo iz plinske v električno peč. Skupen rezultat je bil 92 % zmanjšanje emisij v vseh obsegih emisij (neposrednih in posrednih). Ostalo se lahko ogljično izravna, kar pomeni zasaditev 0,4 dreves na tono stekla, da smo ogljično nevtralni. Trenutno se lotevamo naslednjih faz projekta, kar pomeni testiranje na industrijskem nivoju večje peči.
Optimizacija hladilnega sistema
Anita Mežnar, Lek d.d.
V okviru trajnostnega upravljanja z energijo smo pripravili načrt okoljske trajnosti 2021-2025 s področja energetike, ki je razdeljen na tri stebre. To so optimizacija porabe in ponovna uporaba, energetska ozaveščenost in vključenost ter inovativnost in obnovljivi viri. V okviru optimizacije porabe in ponovne uporabe gre za aktivno upravljanje z energijo z izboljšanimi meritvami in kako zagotoviti učinkovito obratovanje vse procesne opreme in energetskih sistemov. Izrednega pomena je premišljen investicijski načrt. Pri stebru energetske ozaveščenosti in vključenosti vseh zaposlenih, tudi vodstva, se povezujemo v »green team« skupinah, kjer delimo dobre prakse in ideje. Pri tretjem stebru inovativnosti in obnovljivih virov z uvajanjem najboljših razpoložljivih tehnologij želimo doseči zanesljivo in trajnostno dobavo energije v naših proizvodnih procesih. Gre za multi-generacijsko postrojenje, sončne elektrarne, uporabo geotermalne energije.
V letu 2020 smo iz energetskih projektov dosegli prihranek 45.000 GJ energije in nekaj manj kot 4.000 ton CO₂. Ena teh energetskih izboljšav je hladilni sistem, kjer smo s hidravličnim uravnovešenjem sistema prišli do velikih prihrankov na energiji in boljše učinkovitosti sistema. Izvedli smo izhodiščni pregled. Pri tem sta bila potrebna dva nova KPI-ja. Z analizo podatkov se je pokazalo, da gre za 20 % odstopanje od aktualnih primerljivih podatkov, kar je priložnost za izboljšavo. Zato smo izvedli ukrepe: pregled minimalnih zahtev porabnikov in ureditev regulacije, vgradnja zaslonk za omejitev pretokov na obvodih porabnikov. Dosegli smo izboljšave: izboljšan izkoristek hladilne postaje, manj potrebnih hladilnih agregatov, nižja poraba elektrike. Skupni letni prihranek je 850 MWh električne energije, kar je približno 53.000 evrov.
Uporaba bioloških surovin in certifikata ISCC +
Dr. Radmila Wollrab, Helios TBLUS, d.o.o.
Po podatkih Evropske agencije za okolje je kemična industrija v EU27 v letu 2018 izpustila skupno 128,3 milijona ton ekvivalenta CO₂, kar je manj od skupno 270,3 milijona ton leta 1990. Cilj je ogljična nevtralnost do leta 2050. Kako priti do nižjega ogljičnega odtisa? Z uporabo trajnostnih bio surovin, s povečanjem energetske učinkovitosti procesov in rabo energije iz obnovljivih virov, s kemičnim recikliranjem in uporabo CO₂ kot surovine. Surovine na biološki osnovi med rastjo absorbirajo CO₂ iz ozračja in ga zadržijo, dokler ne propadejo. Ena tona biološkega materiala prihrani 3 ± 1 ton ekvivalentov CO₂ emisij toplogrednih plinov. Vendar niso vsi izdelki na biološki osnovi samodejno bolj trajnostni kot izdelki na osnovi fosilih goriv. Zato je potrebno certificiranje, ki je pomembno orodje za ozaveščanje potrošnikov in jamstvo za deklarirano poreklo izdelka.
Delež obnovljivih surovin je mogoče prikazati na več načinov. S kvantificiranjem s 14C ogljikovim datiranjem, s čimer lahko določimo, ali so surovine iz obnovljivega ali neobnovljivega vira, ter določitev s pristopom masne bilance ali s fizično ločitvijo, pri čemer mora biti certificirana celotna skrbniška veriga od točke izvora. V Heliosu smo naše izdelke z biološkimi surovinami certificirali z uporabo ISCC certifikacijske sheme in zdaj ponujamo več poliestrskih smol s certifikatom ISCC PLUS. Pri tem je pomembno, da so v to shemo vključeni vsi akterji v verigi, od izvora naprej. V okviru certificiranja so materiali bodisi fizično ločeni v proizvodnih procesih v celotni dobavni verigi (»physical segregation«) bodisi mešani v proizvodnji, vendar ločeni v knjigovodstvu (»mass balance approach«). ISCC PLUS ponuja možnost dodatka za izračun toplogrednih plinov, tako da bomo v naslednjem koraku izračunali tudi konkretne prihranke pri emisijah toplogrednih plinov.
Energetska samooskrba in URE trgovskega centra
Dr. Miha Rihar, Merkur trgovina, d.o.o.
Na področju upravljanja s porabo imamo štiri stebre. Pri stebru varčevanja z energijo gre za izvedbo internih politik glede porabe energije. Steber energetske učinkovitosti vključuje zamenjavo energetsko potratnih naprav z učinkovitejšimi, pri stebru lastne proizvodnje pa gre za izrabo obnovljivih virov, predvsem za lastno proizvodnjo. Zadnji steber je prilagajanje odjema, ki zajema namestitev sistemov za prilagajanje odjema razmeram v omrežju in na trgu. Pri teh stebrih je ključno spremljanje izvajanje ukrepov s pomočjo ustreznih sistemov. Naši koraki do oblikovanja ciljev so zajemali vizijo, nato energetski pregled, analizo možnosti, osnovanje ciljev in akcijski načrt.
Naša vizija je, da postanemo energetsko nevtralna družba oziroma da se temu cilju čim bolj približamo. Izvedli smo energetski pregled vseh naših 23 trgovskih centrov in ugotovili, da je letna poraba električne energije 16.600 MWh, zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina in daljinskega ogrevanja 7.150 MWh, iz dveh sončnih elektrarn pa letno proizvedemo 560 MWh. Naš odjem iz omrežja tako znaša dobrih 24.000 MWh letno. Na osnovi analize možnosti smo prišli do zaključka, da lahko razsvetljavo zamenjamo v vseh trgovskih centrih. V osmih centrih lahko zamenjamo ogrevalno prezračevalne naprave, 15 streh pa je primernih za izgradnjo sončne elektrarne. Na podlagi tega smo oblikovali osrednji cilj, da do leta 2025 v naših trgovskih centrih zmanjšamo odjem energije iz omrežja za 45 %. Sledil je akcijski načrt z opredeljeno časovnico. Predvidevamo končni rezultat, to je 45 % znižanje odjema energije iz omrežja. V trgovskem centru Primskovo v Kranju smo izvedli tudi pilotni projekt, in sicer sončno elektrarno v kombinaciji z baterijskim hranilnikom, s čimer dosegamo približno 47 % stopnjo energetske samozadostnosti. Vendar pričakujemo, da bomo po enem letu obratovanja baterijskega hranilnika prišli na več kot 50 %.
