Saubermacher Slovenija
Promocija
Gospodarjenje z odpadki in učinkovita raba surovin je pomemben kazalnik trajnostnega razvoja podjetja. V zadnjih letih je vse več povpraševanja po gospodarjenju z odpadki na način, ki omogoča recikliranje odpadkov, ne samo njihove odstranitve, pojasnjuje Robert Čajič, eden od treh direktorjev družbe Saubermacher Slovenija d.o.o. Dodaja, da je dober primer gospodarjenja z odpadki v industriji, ko se več kot 90 % odpadkov reciklira. Rudolf Horvat, eden dolgoletnih direktorjev družbe, pa izpostavlja, da se je na področju ravnanja z odpadki od njihovih začetkov do danes precej spremenilo. Ljudje so bolj ozaveščeni, vse več je tudi iniciativ za varovanje okolja. Tudi pri ravnanju z odpadki ima digitalizacija vse pomembnejše mesto in omogoča nov način zbiranja odpadkov, gre za t. i. pametne odpadke. Veliko rešitev prenesejo tudi iz matičnega podjetja v Avstriji, od koder črpajo izkušnje, znanje in tehnologije.
Več kot 30 let nazaj ste v Lenartu pričeli uvajati ločeno zbiranje odpadkov po sistemu BioPaS – ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo. Koliko se je od takrat spremenil sistem ravnanja z odpadki?
Rudolf Horvat: Zelo veliko se je spremenilo. V devetdesetih letih so bili gozdovi in druge površine veliko bolj polni črnih odlagališč. Kultura varovanja okolja je bila na bistveno slabšem nivoju, kot je danes. Slovenija je v zadnjih nekaj letih, lahko bi rekli celo desetletjih, zelo napredovala na področju varovanja in zaščite okolja. K temu je prispevalo več dejavnikov. Po eni strani posamezniki, ki smo z vse večjo ozaveščenostjo ponotranjili čut skrbi za okolje, ter številne iniciative, kot je recimo projekt Očistimo Slovenijo, ki s svojim zanosom zelo pripomorejo k zavedanju posameznikov o pomenu varovanja okolja. Nato so tukaj še podjetja, ki z nenehnim razvojem svojih storitev in načina dela skrbijo, da je Slovenija po storitvah, ki varujejo in ščitijo okolja, marsikje na prvem mestu.
Podjetje Saubermacher je vsa ta leta postavljal številne standarde na področju ustreznega ločevanja odpadkov. Največji izziv je takrat predstavljal prav nov način ravnanja z odpadki, to je zbiranje odpadkov po sistemu BioPaS. Sistem ločenega zbiranja odpadkov na izvoru njihovega nastajanja je bil z vidika investicij najracionalnejši in je terjal aktivno vključitev vseh povzročiteljev v sistem. Občani so ta sistem sprejeli zelo hitro. Največ je k temu pripomogel pilotski projekt ločenega zbiranja v mestu Murska Sobota in okoliških naseljih. Rezultati so bili zelo dobri in tako smo imeli vse osnove za nadaljevanje naših prizadevanj, za uvedbo sistema zbiranja kosovnih odpadkov in na koncu tudi nevarnih odpadkov.
Kako in v kolikšni meri ste v Slovenijo prenašali rešitve vaše matične družbe v Avstriji Saubermacher AG?
Rudolf Horvat: Pilotski projekt smo takrat izvajali še v Jugoslaviji, kjer smo se srečevali z velikimi problemi tedanje zakonodaje. Takrat namreč v zakonih Jugoslavije in Slovenije niso dovoljevali možnosti sodelovanja privatnega kapitala v delovanju gospodarskih javnih služb, ki so bile v izključni pristojnosti in izvajanju javnih subjektov (tj. občin, republike in države). Na skupnih sestankih so naši občani vedno znova postavljali vprašanje, ali je možno tak sistem uveljavljati tudi v Sloveniji. Na enem od številnih ogledov smo opravili ogled ločenega zbiranja v avstrijskem Cmureku, ko je naš lastnik Hans Roth zelo jasno podal odgovor: »DA!« V Cmureku živijo pretežno Slovenci in noben problem ni, da tudi na drugi strani državne meje ne bi sprejeli predlaganega sistema. Temelje za današnje zbiranje smo tako povzeli po matičnem podjetju Saubermacher v Avstriji. Prav tako še danes skušamo številne uspešne prakse implementirati po njihovem vzoru in smernicah.
Vaša vizija je Zero Waste družba. Na drugi strani ste v preteklosti izrazili podporo prizadevanjem za termično obdelavo vsaj dela nevarnih odpadkov tudi v Sloveniji. Kako razumete in uresničujete Zero Waste vizijo in kako v to vključujete svoje partnerje?
Robert Čajič: Saubermacherjeva vizija Zero Waste ali vizija brez odpadkov je zaveza k resnični trajnosti – to ni teorija, temveč že ustaljena praksa. Dandanes lahko predelamo velik del materiala, ki ga zavržemo med odpadke. Vizija Zero Waste, ki ji dosledno sledimo, nas vodi še korak dlje v prihodnost trajnosti. Glavni cilj v prihodnje je, da recikliramo vse, kar je možno. To je tudi glavno načelo vizije Zero Waste. K temu cilju posvečamo svojo stoodstotno voljo in verjamemo vanj.
Prav zaradi tega je stališče podjetja Saubermacher Slovenija do termične obdelave dela nevarnih in tudi nenevarnih odpadkov, da je ta nujno potrebna. Pri obdelavi odpadkov prihaja do nastanka frakcij, ki jih ni možno snovno reciklirati, imajo pa energetsko vrednost in je termična obdelava teh frakcij smiselna. Umestitev takšnih objektov bi moral biti cilj naše države. S tem bi zvišali nivo samozadostnosti pri obdelavi nevarnih odpadkov v Sloveniji in ne bi bili več tako odvisni od tujine.
Vaše prizadevanje je med drugim oblikovati industrijo odpadkov in recikliranja v Sloveniji in drugih državah srednje in jugovzhodne Evrope. Kako v Sloveniji spodbuditi reciklažo in kako lahko Saubermacher prispeva k temu?
Rudolf Horvat: Gre za zelo veliko priložnost. Z uvedbo novega načina zbiranja odpadkov gremo namreč vse bolj v smeri strategije čim manj odpadkov, s čimer se približujemo krožnemu gospodarstvu in konceptu Zero Waste. S partnerskim odnosom z industrijo lahko dosežemo, da se pri izdelku uporabi manj surovin, ki jih ni možno reciklirati. Pomembno je tudi, da delamo preko centrov ponovne uporabe in tako ustvarimo čim več inovativnih izdelkov iz reciklatov. Na ta način bi v prihodnje lažje dosegli zmanjšanje količin, ponovno uporabo in snovno izrabo odpadkov. Zato je recikliranje in ponovna uporaba vsekakor naša vizija in način, ki ga podpiramo in v katerega verjamemo. Tudi pri doseganju prihodnjih načrtov in strategij. Vsekakor pa imamo še veliko priložnosti. Z zgledovanjem po številnih evropskih državah pa bi te priložnosti lahko tudi dokaj enostavno in hitro implementirali.
Ne rešujete zgolj odpadkov občin in gospodinjstev, temveč tudi izzive v industrijskem okolju. Svetujete s področja gospodarjenja z odpadki in trajnostnega razvoja. Po čem industrija najbolj povprašuje oziroma s katerimi izzivi se trenutno najbolj sooča? Lahko navedete kakšen dober primer gospodarjenja z odpadki v industriji?
Robert Čajič: Res je, industrija predstavlja pomemben segment znotraj palete naših storitev. Trenutno opažamo, da industrija najbolj povprašuje prav po rešitvah gospodarjenja z odpadki, ki odpadek reciklirajo, in ne toliko o postopkih odstranitve. Za nas je dober primer gospodarjenja z odpadki v industriji takrat, ko pri večjih povzročiteljih dosežemo, da se več kot 90 % odpadkov reciklira. To je dandanes velik cilj in dosežek za vse večje industrije, pa seveda tudi za nas. Za dosego takih ciljev zato nemalokrat koristimo znanje in veščine našega matičnega podjetja v Avstriji. Tam imamo možnost pridobiti vse potrebne informacije in ažurno spoznavati trende na področju gospodarjenja z odpadki v visoko razvitem konkurenčnem okolju, kot je recimo Avstrija.
Novela Zakona o varstvo okolja (ZVO-2) na novo ureja ravnanje z odpadki. Med drugim naj bi za vsak masni tok odpadkov določili le eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike. Kaj menite na to novelo in kako bo to vplivalo na Saubermacher?
Robert Čajič: Že dalj časa opozarjamo in se zavedamo, da so glede na trenutno stanje v Sloveniji nujno potrebne določene sistemske spremembe. Omenjena novela ZVO-2 prinaša prav take sistemske spremembe, ki jih v podjetju Saubermacher ocenjujemo kot pozitivne in potrebne za izboljšanje sedanjega sistema.
Veliko priložnost vidite v »pametnih odpadkih«, torej v digitalizaciji procesov ravnanja z odpadki. Vključeni ste tudi v več projektov na tem področju. Kako v zbiranje, sortiranje, predelavo in druge načine ravnanja z odpadki vključujete digitalizacijo in pametne platforme ter kakšni so njihovi učinki?
Rudolf Horvat: V podjetju smo nedavno pripravili strategijo 2020-2023. V njej je jasen cilj umestitev družbe Saubermacher Slovenija kot vodilne na področju inovativnih tehnologij ravnanja z odpadki. Načrti so kar obsežni. Vsekakor je vredno omeniti nov način zbiranja odpadkov, t. i. Smart Waste (opp. Pametni odpadki), kjer se lahko z uvedbo senzorike in skenerjev pri povzročitelju identificira količina odpadkov, stanje posod, temperature ipd. Ugotovi se tudi, ali je sortiranje pravilno, preko mobilnih aplikacij (v podjetju Saubermacher imamo prav tako aplikacijo, imenovano Doma) pa smo lahko takoj v stiku z uporabniki ter jih obveščamo o stanju posod in njihovi dejanski urejenosti.
Prav tako načrtujemo uvedbo novega načina zbiranja odpadkov. Pri tem se bomo ravnali po vzoru našega matičnega podjetja, ki je pred kratkim razvilo storitev imenovano Wastebox, ki se že izvaja v Avstriji, Nemčiji in Franciji. V načrtu imamo tudi avtomatizacijo sortirnih naprav ter uvedbo novih naprav za predelavo novih vrst odpadkov, kot so recimo litij ionske baterije.
Digitalizacija nam tudi omogoča, da določimo vrsto in količino odpadkov ter optimiramo celotni sistem ravnanja z odpadki v smislu odvoza. Razvoj podjetja Saubermacher Slovenija bo v prihodnje temeljil na štirih področjih – osnovno (digitalizacija, izgradnja potrebnih objektov za lastno predelavo odpadkov na naših lokacijah), dodaten razvoj področja nevarnih odpadkov (dodana širitev in zagotovitev dodatne požarne varnosti), preboj v sosednje države bivše Jugoslavije na področju ravnanja z nevarnimi odpadki in prenos tehnologij.
Vaša matična družba Saubermacher AG je pred kratkim za svojo zavezanost na področjih okolja, socialnih zadev in korporativnega upravljanja (ESG) dosegla 96 od 100 možnih točk pri oceni trajnosti v skladu z Global Real Estate Sustainability Benchmark (GRESB). To Saubermacher uvrša na sam vrh v kategoriji ravnanja z odpadki. Kako se trajnostna zavezanost matične družbe prenaša in kaže tudi v Saubermacherju Slovenija? Kateri so vaši strateški trajnostni stebri in cilji?
Robert Čajič: Strateški trajnostni stebri in cilji našega podjetja so, da prevzemamo odgovornost tako za ljudi, okolje in za podjetja, s katerimi sodelujemo. Zavedamo se namreč svojega vpliva na ljudi in okolje. Zato si prizadevamo vračati sekundarne surovine v snovni krogotok in skrbno ravnamo z viri za naše prihodnje generacije. Smo aktivni partner na vseh področjih ravnanja z odpadki za zakonodajalce, raziskovalne in razvojne zmogljivosti, kjer skrbimo za državni sektor na področju ravnanja z odpadki. Svoje znanje smo vedno pripravljeni deliti, saj s skupnimi močmi dosegamo cilje. Naše dosedanje in tudi prihodnje ideje so postale pomemben prispevek k okolju, v katerem je vredno živeti.
Prav tako kot prednostno nalogo vidimo oblikovanje dodane vrednosti za stranko in družbo. Zato pristopamo k zahtevam strank z veliko odgovornostjo. Zagotavljamo inovativne rešitve, prilagojene današnjim in jutrišnjim zahtevam. Za naše zaposlene smo zanesljiv in odgovoren delodajalec. Resno upoštevamo poslovna načela in ravnamo preudarno. Ob tem se izrekamo za učinkovito in uspešno oblikovanje procesov v celotni verigi oblikovanja dodane vrednosti. Ravnamo se po jasnih ciljih in razvijamo perspektivo za uspešen nadaljnji razvoj. Stalne izboljšave in uporaba sodobnih tehnologij nam zagotavljajo konkurenčnost in povečujejo vrednost podjetja.
