Energetska kriza otežuje sprejem predlogov za zahtevnejše ukrepe – EOL št. 163

Doseganje zastavljenih podnebnih ciljev predpostavlja celovit sistem podpornih ukrepov, vključno z uporabo prihodkov od ukrepov za spodbujanje inovacij in blažitev učinkov zlasti za ranljivo prebivalstvo. Tu mislim zlasti na novi socialni podnebni sklad ter sklad za inovacije. Krepi se tudi sklad za modernizacijo. EU je v času pandemije zagotovila obsežen sveženj evropskih sredstev za soočanja s krizo, okrevanje pa bo v znamenju zelenega in digitalnega prehoda.

Moram omeniti še večletni finančni okvir 2021-2027 in sklad za okrevanje. Evropska komisija je Sloveniji že nakazala prvih 231 milijonov evrov za začetek izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. To je ključna priložnost za odpravo infrastrukturnih vrzeli na področju prometa, trajnostne mobilnosti in varovanja okolja.

Omenili ste načrt Pripravljeni na 55. Razprava med okoljskimi ministri o svežnju ukrepov Pripravljeni na 55 je opredelila nekatere prednostne naloge. Katere? Kaj med temi pomeni dokončanje knjige pravil Pariškega sporazuma in kaj vaša ocena, da mora biti delitev bremen med državami pravična in stroškovno učinkovita, k temu pa naj prispevajo vsi sektorji? Kje je največji izziv za Slovenijo?

Sveženj predlogov Pripravljeni na 55 je zelo obsežen. Vsebuje kar 13 predlogov, tako da je težko reči, kateri je prednosten. Verjetno lahko rečem, da ima na Svetu za okolje, ki ga v tem trenutku vodim, nekoliko prednosti Direktiva ETS in tudi Uredba ESR. Ministri izpostavljamo, da je treba doseči podnebne cilje, torej znižanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do 2030 in podnebno nevtralnost do 2050, na način, da si bremena ciljev med seboj delijo vse države članice. Pri tem pa morajo biti upoštevana načela pravičnosti, enakosti ter stroškovne učinkovitosti. Za Slovenijo je v tem trenutku največji izziv izpeljati predsedovanje tako, da bodo imele države članice celovit horizontalen pregled nad svežnjem, hkrati pa voditi poglobljeno razpravo o posameznih predlogih. Vsebinsko je za nas zagotovo eden večjih problemov zmanjšati visok delež rabe energije v prometu. Brez tega podnebnih ciljev ne bomo mogli doseči.

In knjiga pravil?

Knjiga pravil Pariškega sporazuma je ključna v procesu UNFCCC, saj bo določil orodja in postopke, ki bodo omogočili njegovo celovito in učinkovito izvajanje. Sprejetje pravil bo usmerjalo države, kako naj izvajajo in posodabljajo svoje nacionalne podnebne načrte. Države članice pošiljajo svoje nacionalno določene prispevke (NDC) skupaj, v okviru EU.

Razprava o svežnju Pripravljeni na 55 poteka v času, ko svet zajema svetovna energetska kriza. Postavlja se vprašanje samooskrbnosti z energijo, cene energentov se drastično višajo. Kako ta dogajanja vplivajo na izhodiščne postavljene cilje v predlogu zakonodajnega svežnja, ki na več segmentih predvidevajo dražitev energije? Na kaj opozarjate z mnenjem o uravnoteženem prehodnem energetskem pravnem okviru?

Trenutna energetska kriza zagotovo ne lajša dela državam članicam, ko obravnavajo predloge iz svežnja. Cilji iz Uredbe o evropskih podnebnih pravilih so že brez krize zadosten izziv. Glede vpliva krize na zastavljene cilje pa je potrebno vedeti, da so cilji pravno zavezujoči. Določa jih Uredba o evropskih podnebnih pravilih. Tu ni dosti manevrskega prostora. Je pa seveda potrebno na evropski ravni opraviti razpravo o energetskem trgu oz. zviševanju cen energentov in električne energije v zadnjih tednih. V okviru nedavnega neformalnega zasedanja Sveta za promet, telekomunikacije in energijo so nekateri ministri, pristojni za energijo, že izrazili zaskrbljenost nad visokimi cenami energije in pozvali Evropsko komisijo, da preuči stanje in predlaga možne rešitve.

Na kaj mislite?

Na razpravo o problematiki rasti cen energentov in električne energije na evropski ravni in za iskanje rešitev tudi na ravni EU. Na primer objava nabora možnih ukrepov, ki jih lahko države članice uporabijo za blaženje vpliva visokih cen na končne odjemalce. Smiselno je, da Evropska komisija opravi temeljito analizo vzrokov in preuči možne ukrepe, ki bi ob nacionalnih ukrepih, ki predstavljajo temelj odgovora na krizo, državam članicam pomagali pri celovitem soočanju s skoki cen energentov in električne energije. Poleg kratkoročnih ukrepov je treba ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti preučiti tudi možne srednje in dolgoročne rešitve za cenovno ugodno preskrbo z energetskimi viri v članicah EU. Naš cilj mora biti strateška avtonomija EU.

Kaj bo naloga držav članic?

Evropski svet je decembra lani izpostavil tudi pomen zagotavljanja energije po dostopni ceni ter izpostavil pravico držav članic, da se odločijo o svoji mešanici energije in izberejo najprimernejše tehnologije za skupno doseganje podnebnega cilja do leta 2030. Sem sodi tudi jedrska energija, pa t.i. prehodne tehnologije, kot je plin.

Kako realna je razširitev oziroma vzpostavitev novih mehanizmov trgovanja z emisijami v pomorstvu, letalstvu, na področju cestnega prevoza in stavb? Visoka rast cen emisijskih kuponov že danes postavlja v težek finančni položaj onesnaževalce okolja, med drugim TEŠ, ki se mu izguba povečuje. Kako lahko to vpliva na zaprtje TEŠ in Premogovnika Velenje?

Celoten sveženj predlogov Pripravljeni na 55 vpliva na predlog vzpostavitve novih mehanizmov trgovanja z emisijami v pomorstvu, letalstvu, na področju cestnega prevoza in stavb. Na neformalnem zasedanju DS za okolje trenutno poteka obravnava razširitve EU ETS na sektor stavb in cestnega prometa (BRT ETS). Vključno s predlogi za spremembo rezerve za stabilnost trga (MSR), povezanimi z novim sistemom. V okviru razprave je bilo več DČ mnenja, da je za doseg podnebnih ambicij potrebno sodelovanje vseh sektorjev in uravnotežena mešanica politik, tj. regulatornih politik in tržnih mehanizmov. Pozvale so tudi k ustreznemu naslavljanju družbeno-ekonomskih posledic, ki bi jih nov sistem lahko povzročil zlasti na najšibkejše skupine v družbi.

Visoka rast cen emisijskih kuponov že danes postavlja v težek finančni položaj onesnaževalce okolja, med drugim TEŠ, ki se mu izguba povečuje. Kako lahko to vpliva na zaprtje TEŠ in Premogovnika Velenje?

V 2021 so zaradi razmer na trgu CO₂ pravic razmere v termo diviziji skupine HSE, torej v TEŠ in v Premogovniku Velenje (PV), postale kritične. SDH, ki upravlja naložbo države v HSE, je ocenil, da če ne bo prišlo do sprememb razmer na trgu ali kakšne oblike državne pomoči, bodo uprave omenjenih družb morale sprožiti postopke skladno z ZGD-1 in ZFPPIPP. To lahko v najslabšem primeru privede do prisilnega prenehanja družb PV in TEŠ. Kot glavni razlog navajajo, da so bile cene emisijskih kuponov v 2020 kar 2,5-kratnik predvidenih cen po NIP6 ter da je zaradi napovedanih novih EU ciljev za leto 2030 realno pričakovati, da se cene emisijskih kuponov ne bodo zniževale. Za potrebe priprave NIP 6 za TEŠ 6 je bila v TEŠ izvedena analiza ekonomske upravičenosti projekta, kjer so bile predpostavljene cene emisijskih kuponov 7,35 €/t CO₂ v letu 2020. 17,86 €/t CO₂ v letu 2025, 34,6 € /t CO₂ v letu 2035, 42,48 €/t CO₂ v letu 2045 in 42,48 €/t CO₂ v letu 2054. Sicer je bila narejena analiza občutljivosti vpliva sprememb cen emisijskih kuponov na donosnost naložbe v TEŠ 6, a le za spremembe cen ± 20 %. A to je daleč pod spremembami, do katerih je v letu 2021 dejansko prišlo.

Kakšni so pogledi na zvišanje splošne zavezujoče ciljne vrednosti s sedanjih 32 % na 40 % obnovljivih virov energije v mešanici virov energije v EU? Slovenija že zdaj ne dosega ciljev in bo morala prispevati v mehanizem unije za financiranje energije iz OVE. Kaj lahko realno stori Slovenija do leta 2030 pri OVE?

Slovenija je glede na zadnje še neuradne podatke dosegla 24,16 % delež OVE v končni porabi energije v letu 2020. Glede na zaveze, da bi morali doseči 25 % do konca leta 2020, bomo morali del statističnega deleža dokupiti od eno od članic EU. Pričakujemo in predvidevamo, da bomo z prihodnjim letom ta zastavljen cilj že dosegli in presegli.

Konkretni ukrepi Slovenije?

Slovenija ima identificiranih več konkretnih ukrepov na področju OVE v okviru NEPNa, ki predstavlja okvir za doseganje deleža OVE. So realni in izvedljivi. Jasno je, da bodo potrebna večja vlaganja javnih in zasebnih sredstev v prihodnjih letih za dosego OVE ciljev do leta 2030. Jasno pa je tudi, da bomo morali rešiti izzive povezane z lažjim in hitrejšim umeščanjem OVE v prostor.

Podprli ste odločitev Ministrstva za infrastrukturo za energetsko dovoljenje za gradnjo 2. bloka NEK. Razprave o uporabi jedrske energije v Sloveniji že zdaj polarizirajo javno in strokovno mnenje. Kakšen javni diskurz o tej temi pričakujete, saj bosta enako zahtevni obe opciji – kako zagotoviti zanesljivo energetsko oskrbo Slovenije in kako upoštevati tehtne okoljske, varnostne in ekonomske zadržke glede naložbe v jedrsko energijo?

Okrog jedrske energije je veliko nerazumevanja. V razpravah na Svetu ugotavljam, da se redno izpostavlja načelo t.i. tehnološke nevtralnosti in pravica do lastne energetske mešanice, kar pomeni, da gre tu za prerogativ držav članic. Tudi Dolgoročna podnebna strategija 2050, ki jo je poleti sprejel Državni zbor, ugotavlja, da je naša jedrska elektrarna pomembno prispeva k nizkoogljični proizvodnji električne energije.

Kot sem omenil, je Evropski svet izpostavil pravico držav članic, da se odločijo o svoji mešanici energije in izberejo najprimernejše tehnologije za skupno doseganje podnebnega cilja do leta 2030.

Zagotovo gre za temo, ki že zaradi svoje kompleksnosti deli javno mnenje. Naš cilj je zanesljiva oskrba z elektriko. To je naša odgovornost in hkrati nujni pogoj za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Enako velja za kakovostno skrb za varovanje okolja, brez tega si ne moremo več predstavljati prihodnosti našega planeta. Prav zato pričakujem, da bo razprava temeljila na dejstvih in da ne bo populistična, ker gre za preveč resne teme, da bi z njimi skušali prvenstveno pridobivati dnevnopolitične točke.

Kot je znano, revizija direktive o obdavčitvi energije predlaga uskladitev najnižjih davčnih stopenj za goriva za ogrevanje in goriva v prometu s podnebnimi in okoljskimi cilji EU. Z novimi pravili bodo odpravljene izjeme, npr. v letalstvu in pomorskem prometu, ter druge spodbude za uporabo fosilnih goriv, hkrati pa se bo spodbujalo uvajanje čistih goriv. To je lahko za energetski trg in posledično prebivalstvo dodatni šok. Kakšna stališča so držav članic, ki ste jih predstavili okoljski ministri?

Direktiva o obdavčitvi energije je zelo pomembna z vidika davčnih prihodkov, se pa sicer ne obravnava na Svetu za okolje, temveč na Ecofinu. Na Svetu za okolje se države članice strinjajo, da je ETS temelj podnebne politike EU. V zvezi s širitvijo ETS na stavbe in promet so sicer številne države v dosedanjih razpravah podvomile o takem pristopu. Širitvi ETS načeloma ne nasprotujejo, vendar poudarjajo, da bi morali ob tem preprečiti energetsko revščino. Vsekakor je jasno, da širitev ETS na stavbe in promet predstavlja družben izziv zlasti v srednji Evropi, kjer so avtomobili stari in plače relativno nizke. Tu je ključno zagotoviti, da bo novi Socialni podnebni sklad vse skupaj zmogel korigirati. Po drugi strani pa se takoj zastavlja vprašanje, ali v tem trenutku obstaja kakšna prepričljiva alternativa zaračunavanju ogljika (carbon pricing), če hočemo doseči podnebne cilje, ki nas zavezujejo.

Na katerih področjih bo glede na trenutne razprav po vaši oceni prišlo do največjih odstopanj glede na izhodiščni sveženj Pripravljeni na 55? Članice EU so v zelo različnem položaju in bi to narekovalo tudi njihove odločitve. V kakšnem položaju je Slovenija?

To je v tem trenutku težko reči. V dosedanjih razpravah je največ držav članic izrazilo zadržanost pri uvajanju trgovanja z emisijami v sektorju prometa in stavb. Moram še enkrat izpostaviti problem energetske revščine in tudi mobilnostne revščine. Komisija želi to nasloviti s Socialnim podnebni skladom. Veliko je odvisno od tega, koliko bo s tem in drugimi instrumenti mogoče preprečevati omenjena tveganja uvajanja zaračunavanja ogljika na nove sektorje. Toda po drugi strani smo bili tudi že pri pogajanjih za Uredbo o evropskih podnebnih pravilih, ki prinaša ključne evropske podnebne cilje, to je vsaj -55 % zmanjšanje TPG emisij do 2030 in podnebna nevtralnost do 2050, priča napetim trenutkom, pa je na koncu vendarle državam članicam uspelo doseči kompromis. Ključno je, da Slovenija opravi funkcijo nepristranskega posrednika in korektno izpelje izčrpno obravnavo vseh elementov svežnja na ekspertni ravni. Države članice morajo razumeti logiko posameznih predlogov in njihovo skladnost s cilji, ki jih želimo doseči.

Kakšno časovnico imate za pogajanja in sprejetje zakonodajnega svežnja?

Na predsedovanje Svetu EU smo se dobro pripravili. To velja tudi za obravnavo predlogov iz svežnja Pripravljeni na 55. Za obravnavo tega svežnja načrtujemo do konca leta 2021 kar deset razprav na ministrski ravni in 60 srečanj na ravni strokovnjakov, to bodo delovne skupine. V okviru obravnave je ključna temeljita analiza posameznih predlogov, potem pa locirati povezave med posameznimi predlogi in navezati sveženj še na druge strateške dokumente, npr. na Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, pa na Novo strategijo EU za gozdove do leta 2030, na industrijsko strategijo ipd. Jasno je, da tako obsežnega programa ne bo mogoče zaključiti v pol leta. Želimo pa decembra na Svetu za okolje predstaviti poročilo o napredku ter ga predati francoskim kolegom.