Kako živimo
Tomaž Gorenc
Letošnje poletje so poleg olimpijskih iger ponovno zaznamovali številni ekstremni vremenski pojavi, ki so vsaj začasno, namesto pandemije koronavirusa, zasedli naslovnice domačih in tujih medijev. Požari v Sredozemlju, močna neurja in poplave v Nemčiji, intenzivni vročinski valovi na Balkanu, ki so zaznamovali poletje tudi v Sloveniji, so pokazatelji, da učinki podnebnih sprememb niso daleč stran od »oči in srca«, temveč da iz leta v leto naraščajo, postajajo realnost tudi pri nas.
Ekološki dolg se izračunava s pomočjo ekološkega odtisa, ki je eden najbolj celostnih kazalnikov trajnosti. Z njim merimo naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek porablja, ter jih primerjamo z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja. Global Footprint Network (GFN, Omrežje za globalni ekološki odtis) izračunava ta kazalnik od leta 1961 za več kot 200 držav sveta, med njimi v zadnjih desetletjih tudi za Slovenijo. Kazalnik je predstavljen v 156. številki revije EOL (mag. Nataša Kovač).
Trendi pri gibanju dneva ekološkega dolga v zadnjih desetletjih kažejo, da se pri večini držav ta datum pomika proti začetku leta, tako tudi na globalni ravni. Izjema je leto 2020: začetek pandemije in omejitveni ukrepi so v letu 2020 prispevali k 10 % zmanjšanju ekološkega odtisa glede na leto 2019. Tako je na medletni ravni prišlo do tritedenskega zamika Svetovnega dneva ekološkega dolga: v letu 2019 smo ga obeležili 29. julija tako kot letos. Ključna vzroka za ponovni porast ekološkega dolga sta 6,6-odstotno povečanje ogljičnega odtisa v preteklem letu in zmanjšanje globalne biokapacitete gozda za 0,5 %. Slednje v veliki meri zaradi povečanja krčenja gozdov v Amazoniji, saj je bilo samo v Braziliji izgubljenih 1,1 milijonov hehtarjev gozdov. Predvsem pa zadnje spremembe pri dnevih ekološkega dolga kažejo, kako smo kot družba povezani z rabo fosilnih goriv. Ogljični odtis namreč v svetovnem merilu prispeva k ekološkemu odtisu pribl. 60 %, v Sloveniji še nekoliko več (65 % v letu 2017).
Razmerje med ekološkim odtisom prebivalcev določenega območja in povprečno razpoložljivo biokapaciteto na prebivalca planeta pove, koliko planetov bi potrebovali, da bi lahko vsem prebivalcem sveta zagotavljali primerljiv življenjski slog ob prevladujočem stanju tehnologije in praksah upravljanja virov. Najnovejši podatki kažejo, da bi prebivalci Zemlje za svoj življenjski slog potrebovali 1,7 planeta. Prebivalci razvitih držav (tudi Slovenije) imajo pričakovano višji ekološki odtis kot prebivalci držav v razvoju. Če bi vsi Zemljani živeli tako kot prebivalci Slovenije, bi potrebovali več kot tri planete Zemlja.
Čeprav mnogi napovedujejo zeleno okrevanje, je to počasno in še vedno prevladuje princip “business-as-usual” (izvajanja brez sprememb), ki ga spodbujajo kratkoročni politični in finančni cilji. Takšna usmeritev pa vedno vodi v neobvladljivo gospodarsko tveganje, v nasedanje vseh sredstev, ki niso združljiva s podnebnimi spremembami in povečanimi omejitvami virov. V javnosti so med drugim odmevale napovedi, da bo okrevanje svetovnega gospodarstva po epidemiji dvignilo emisije toplogrednih plinov na rekordno raven (Mednarodna agencija za energijo, IEA), kar nakazuje netrajnostnost in veliko obremenitev naših naravnih virov. Zato je politična ambicioznost in implementacija mednarodnih zavez Pariškega podnebnega sporazuma življenjskega pomena, kar daje Podnebni konferenci COP26 pomembno priložnost in težo. Ljudem so okoljske teme pomembne, kar dokazuje tudi udeležba na referendumu o Zakonu o vodi v Sloveniji in nedavna raziskava Eurobarometra, da evropskim državljanom podnebne spremembe predstavljajo najresnejši problem, s katerim se sooča svet. To daje upanje za spremembo in priložnosti za renesanso v trajnostno družbo in nižji ekološki dolg, politikam pa odgovornost za ambiciozne in vključujoče ukrepe.
Medtem ko je svet še vedno v veliki meri nepripravljen in zaskrbljenost zaradi nedavnih ekstremnih vremenskih pojavov narašča, se bodo predstavniki nacionalnih vlad v 100 dneh po Svetovnem dnevu okoljskega dolga zbrali na vrhu COP26 v Glasgowu, ki velja za zadnjo priložnost za globalno podnebno ukrepanje. 29. julija sta zato Global Footprint Network (GFN) in Škotska agencija za varovanje okolja (SEPA), ki sodita med vodilne akterje na področju trajnosti, predstavila kampanjo 100 dni priložnosti (https://www.100daysofpossibility.org/), ki sta jo pripravila skupaj z globalnim podjetjem Schneider Electric. Pobuda vključuje preverjene in razširljive rešitve, ki prispevajo k vzpostavitvi ravnovesja med ekološkim odtisom človeštva in biološkimi viri, ki jih lahko naravni ekosistemi planeta trajnostno obnavljajo. Na spletni strani pobude je vsak dan od 29. julija do začetka COP26 (konec oktobra) objavljena po ena perspektivna in že delujoča rešitev, inovacija. Na srečo imamo že danes na voljo več rešitev, s katerimi lahko obrnemo trend ekološkega dolga in podpremo biološko regeneracijo. Priložnosti izvirajo iz vseh gospodarskih sektorjev: komercialno dostopne tehnologije ali storitve, razvojne strategije lokalnih oblasti, nacionalne javne politike ali najboljše prakse, ki jih podpirajo pobude civilne družbe in akademska sfera.
Primeri, ki omogočajo zamik datuma ekološkega dolga (#MoveTheDate), med drugim vključujejo zmanjšanje količine zavržene hrane, upravljanje hladilnih sredstev, kratke prehranske verige, pametno energijo, nizkoogljični cement, razvojne strategije občin, ki temeljijo na odtisu, in turizem z nizkim odtisom. Večino teh rešitev poznamo in veliko celo razvijamo tudi v Sloveniji. Glede na sestavo ekološkega odtisa in biokapacitete naše države pa med ključne ukrepe štejemo prehod v trajnostno rabo energije, trajnostne prometne rešitve in trajnostno upravljanje gozdov.
Za prehod v brezogljično družbo so potrebne spremembe na ravni družbe in posameznika. Le z vrednotenjem našega življenjskega sloga in ozaveščanjem lahko naredimo pomembne spremembe k bolj čistemu okolju in posledično zdravju ljudi. V ta namen smo v Inštitutu za zdravje in okolje s partnerji projekta Sustanaware, ki ga financira EUKI – Evropski sklad za podnebne spremembe, razvili slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, kjer lahko vsak na zanimiv in enostaven način izračuna, koliko planetov Zemlja potrebuje za svoj življenjski slog in kakšen je osebni ekološki odtis kot prvi korak k ukrepanju.
