Iz Slovenije za prihodnost Evrope – EOL št. 161

Celostno upravljanje z vodami v urbanih središčih

Prof. ddr. Ana Vovk, Univerza v Mariboru

Trajnostno upravljanje z naravnimi viri je nujen sestavni del razmislekov o prihodnosti Evrope. Integralni pristop nas spodbuja k iskanju celostnih pametnih rešitev, ki vključujejo prispevke k vsem štirim »Integralnim svetovom« in vodijo do blaginje za vse.

V prispevku izhajam iz ugotovitev poročil Evropske komisije in Evropske agencije za okolje, po katerih bi morala pametno vodno gospodarstvo in družba upravljati z vsemi razpoložljivimi vodnimi viri, vključno s površinskimi, podzemnimi, odpadnimi in prečiščenimi vodami, da bi se izognili pomanjkanju vode in onesnaževanju. S tem bi povečali odpornost na podnebne spremembe, ustrezno obvladovali tveganja, povezana z vodo, in zagotovili krožnost vodnih virov.

Preizkušeni ukrepi za zadrževanje vode v urbanih območjih so zbiranje deževnice (iz streh in parkirišč ter drugih neprepustnih površin), kar prinaša številne prednosti, kot so zmanjšanje učinkov močnih deževij in prispevanje k ohranjanju količin in kakovosti vode. V krožnem gospodarstvu ima ponovna raba vode ključno vlogo, saj prinaša pomembne okoljske, socialne in gospodarske koristi. Odpadna voda iz kopalnic, pranja perila in iz kuhinj – ta siva voda, ki zajema tudi do 80 % stanovanjskih odpadnih voda, se lahko široko uporablja za namakanje v urbanih in podeželskih območjih. Ta dragoceni potencial že izkoriščajo številne države, zlasti južne in severozahodne Evrope, medtem ko je v večini predelov EU uporaba rešitev za ponovno rabo vode še vedno omejena. Zato je potrebno bolj aktivirati večkratno in učinkovito rabo vode, njeno recikliranje, pridobivanje energije in materialov (kot so hranila, minerali, kemikalije in kovine) iz vode, preprečevanje onesnaževanja vode in degradacije vodnega okolja in tal. To so tudi zahteve stroškovno in učinkovito pametnega celovitega upravljanja z vodami v prihodnje.

Počasni koraki v to smer so posledica nizke ozaveščenosti o koristih vode tako med odločevalci kot širšo javnostjo. Tudi zmogljivost institucij je omejena – tako šele nastaja oblikovanje in institucionaliziranje ukrepov ponovne rabe. Dodatno se soočamo s pomanjkanjem finančnih spodbud. To so glavne ovire, ki preprečujejo širši obseg tovrstnih aktivnosti in praks. V prispevku sem na osnovi izkušenj z ekoremediacijami, s katerimi oživljamo vodne vire, predstavila predloge za ponovno rabo vode na primeru Mestne občine Maribor. Predlagani pristopi so povezani z digitalizacijo in pametnimi mesti, ki vključujejo dosežke znanosti na eni strani in na drugi izkušnje tradicionalnih pristopov upravljanja z vodami, kot je zagotovitev ponikovalnih površin (namesto asfalta), zbiranje vode in večnamenska raba ter zmanjševanje izgub. Mnogi pristopi zahtevajo povsem drugačno razmišljanje, kot smo ga bili vajeni do sedaj, predvsem v smeri ponovne rabe in naravnega čiščenja vode, kar so tudi rešitve za države, ki že danes trpijo hudo pomanjkanje vode, pa si finančno ne bi mogle privoščiti dragih ukrepov za oskrbo z vodo.

Ekološko kmetijstvo v viziji Integralne zelene Evrope

Prof. dr. Martina Bavec, dr. Martina Robačer, prof. dr. Franc Bavec Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Ekološko kmetijstvo je evropski »Zeleni dogovor« prepoznal v svojih dveh strategijah »Od kmetije do vilic« in »Strategija za biotsko raznovrstnost do 2030« kot pomembno orodje za doseganje več ciljev, usmerjenih v varovanje okolja in trajnostni razvoj, vključno s podnebno nevtralnostjo. Temu je namenjen nov evropski »Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo«, ki je usmerjen v povečanje ponudbe lokalno pridelanih ekoloških živil in spodbujanje kmetij za preusmeritev iz konvencionalnega/industrijskega kmetijstva v ekološko kmetijstvo.

Doseganje cilja »Zelenega dogovora«, povečati obseg ekološke pridelave na najmanj 25 % kmetijskih obdelovalnih površin, je v tesni povezavi s številnimi drugimi cilji, kot so npr. zmanjšanje porabe pesticidov za 50 %, zmanjšanje porabe mineralnih gnojil za 20 %, zmanjšanje porabe antimikrobnih zdravil v živinoreji za 50 % in povečanje biodiverzitete. Pozitiven vpliv na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, manjši okoljski odtis, ohranjanje in dvig rodovitnosti tal ter manjše obremenitve voda z uvedbo ekološkega kmetijstva so širše prepoznana prednost ekološkega kmetijstva. Le-to ima še številne druge pozitivne učinke za razvoj družbe – od povečanja prihodka v podeželskih območjih do manjših stroškov v zdravstvu zaradi kakovostne in z agrokemikalijami manj obremenjene hrane. Ekološko kmetijstvo je dodatno kontrolirano in certificirano ter potrošniku jamči najvišjo možno kakovost hrane. Glede na svoje značilnosti, poenotene v evropski zakonodaji (Uredba 848/2018), je model za krožno gospodarstvo, ki temelji na tradicionalnem znanju in kulturni dediščini (npr. ohranja avtohtone sorte in pasme živali) ob hkratnem uvajanju najsodobnejših znanstvenih izsledkov, ki se uvajajo izključno na podlagi načela previdnosti in etičnosti. Digitalno podprte rešitve (spletna prodaja, senzorji za spremljanje temperature, vlage v nasadih, koncentracije plinov v hlevih, upravljanje s podatki, …) in robotizacija (odstranjevanje plevela, krmljenje in molža živali, …) imajo lahko velik vpliv na uspešnost in učinkovitost.

Gre torej za celosten, integralen pristop k trajnostnemu razvoju. Na podlagi primerjave številnih indikatorjev za ocenjevanje trajnosti zaključujemo, da je ekološko kmetijstvo pomemben del rešitev za doseganje trajnostnih ciljev v okviru Agende 2030 in tudi za Integralno zeleno Evropo.

Krepitev zmogljivosti za razumevanje pomena ekosistemskih storitev

Dr. Liliana Vižintin in dr. Suzana Škof, Znanstveno–raziskovalno središče Koper

Prehod v nizkoogljično, na podnebne spremembe odporno družbo zahteva ustrezne zmogljivosti skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim vplivom. Pariški sporazum spodbuja dejavnosti krepitve zmogljivosti za izvajanje prilagoditvenih in blažilnih ukrepov (10., 11. in 12. člen). V skladu s tem Evropski zeleni dogovor predvideva ukrepe, ki vključujejo tudi krepitev zmogljivosti. Na podnebne spremembe odporni družba, gospodarstvo in narava so nujen sestavni del trajnostne vizije za Evropo. Da bi to dosegli, so nujne tudi sistemske spremembe izobraževalnega sistema.

V prispevku sva predstavili inovativni pristop h krepitvi zmogljivosti in prve dosežke projekta ECO-SMART (Tržišče ekosistemskih storitev za napredno politiko zaščite območij NATURA 2000), sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014–2020 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. V sklopu projekta se obravnavajo izzivi integracije različnih vidikov znotraj celostnega pristopa h krepitvi znanja, pridobivanju kompetenc, dviganju ozaveščenosti, krepitvi sodelovanja in soustvarjanja ustreznih sonaravnih rešitev s posebnim poudarkom na prilagajanje na podnebne spremembe preko zaščite biotske pestrosti in posredno tudi ekosistemskih storitev. S prilagojenimi vsebinami in dejavnostmi predstavljeni inovativni pristop krepitve zmogljivosti naslavlja različne deležnike v skupnosti, vključuje digitalne vsebine in stremi k širjenju družbeno odgovornega ravnanja. Teorija integralnega razvoja, ki sta jo razvila Schieffer in Lessem iz Centra za integralni razvoj Trans4m in jo v Sloveniji izvajamo v sklopu državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo, ter model integralnega načela »CARE« (C = Community activation, A = Awakening integral consciousness, R = driven Research, E = Embodying integral development). sta vključena v metodološki pristop projekta ECO-SMART.

Projekt se sicer osredotoča predvsem na krepitev zmogljivosti posameznikov in inštitucij v lokalni skupnosti, ki so pomembni akterji razvoja te skupnosti, hkrati pa podpira tudi prenos znanja in kapitalizacijo rezultatov na širšo sistemsko raven. Ključne prednosti celostnega, integralnega pristopa krepitve zmogljivosti vidimo v:

ustvarjanju podpornega okolja za bolj vključujoče in konstruktivno sodelovanje deležnikov v raziskavah, usmerjenih v inovacije, in ostalem strokovnem delu projekta;

izmenjavi znanja in informacij med partnerji in širšim krogom deležnikov iz obmejnega območja ter ustvarjanju priložnosti soočenja različnih pogledov in dolgotrajnega sodelovanja;

krepitvi inovativnih, podjetniških in kreativnih vidikov reševanja izzivov zaradi posledic podnebnih sprememb (razvoj shem plačila za ekosistemske storitve in novih poslovnih priložnosti v podporo implementaciji ukrepov prilagajanja, obnove ekosistemov, ohranjanja biotske pestrosti in ekosistemskih storitev).

Predlagani integralni model krepitve zmogljivosti temelji predvsem na celovitosti in skladnosti načrtovanih aktivnosti krepitve zmogljivosti z vsemi delovnimi sklopi in interdisciplinarnimi vidiki, ki jih projekt zajema: od znanja o ekosistemih, ekosistemskih storitvah in podnebnih spremembah do razumevanja družbenih in ekonomskih posledic le-teh ter nujnosti ukrepov prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb.