Nov terminal na Brniku
J. V.
Prav na dan, ko bo Slovenija začela predsedovati Svetu EU, bodo na brniškem letališču prvič sprejeli potnike v povsem prenovljenem in razširjenem potniškem terminalu. S slovenskim pridihom, kakor so si prenovo zamislili arhitekti skupine Plan B. Zmago Skobir, poslovodeči v podjetju Fraport, pravi, da bi pandemija in drastičen upad letalskega prometa sicer lahko spremenila odločitev o naložbi. Vendar dosedanji terminal kot ozko grlo na letališču ni več omogočal dovolj kakovostne oskrbe potnikov. Zato gre za dolgoročno naložbo, meni sogovornik, ki sledi razvojni viziji letališča. Potniki se vračajo, a počasi. Vendar Zmago Skobir pravi, da bo poleti na Brniku živahno. Terminal je zgradilo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine.
Novi potniški terminal je v zadnji fazi gradnje, gradbena dela so končana. Kaj je potrebno še urediti do odprtja in ali bo novi terminal že lahko sprejel udeležence dogodkov v času slovenskega predsedovanja Sveta EU?
Gradnja terminala je v zaključni fazi. Montira se še nekaj opreme, izvajalec končuje z detajli, ureja se okolica. Intenzivno poteka testiranje opreme, pridobivanje vseh dovoljenj ter šolanje zaposlenih za uporabo terminala. Prve potnike bo sprejel 1. julija. Torej z začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Katere izboljšave in novosti, ki pomenijo višji standard za potnike, za boljši in hitrejši pretok prtljage, za večjo varnost, so najpomembnejše? Tehnični parametri?
Razširjen, novi del terminala bo funkcionalno povezan z obstoječimi površinami. Sedanjemu terminalu bo dodanih 10.000 m², vključno z novo odhodno halo s skupaj 14 standardnimi prijavnimi okenci in enim za veliko prtljago. V funkciji bo ostalo še osem prijavnih okenc iz starega dela. Potem bo pet linij za varnostne preglede, dva trakova za prevzem prtljage, nova sortirnica prtljage, velika brezcarinska trgovina in nov poslovni salon. Prenovljena bo gostinska ponudba, prav tako promocijske površine. Zmogljivost bo s 500 povečana na 1.250 potnikov na uro.
Vsako letališče je prvi stik potnika z deželo, v katero vstopa. Katere arhitekturne rešitve dajejo celotnemu kompleksu lokalni, nacionalni pridih, zunanji videz, notranja oprema, materiali, slovenski pridih?
Terminal so v minimalističnem slogu oblikovali arhitekti Plan B. Objekt bo podoben terminalom z drugih letališč sveta. Edinstven lokalni pridih mu bodo dali viden savski prodec v nekaterih betonskih konstrukcijah, ki je brušen s posebno tehniko, ter les in veliko stekla, ki odpira pogled na Kamniške in na Julijske Alpe. Notranje lesene obloge bodo iz hrasta, prijavni pulti bodo v antracit barvi. V vhodni dvorani, kjer je strop visok 12 metrov, bo del tal pokrit z umetniško instalacijo Aleksandre Vajd, ki ponazarja slovenske reke in pokrajine.
Vrednost naložbe, zakaj se je investitor odločil za gradnjo kljub izjemno težkim razmeram v letalskem prometu? Kakšen promet pričakujete do konca leta?
Potniški terminal je prioriteta razvoja letališča, saj je obstoječi objekt ob normalnem prometu predstavljal ozko grlo predvsem pri prijavi na let, v sortirnici in pri prevzemu prtljage. Čeprav bi ob obstoječem zmanjšanem prometu prostorsko najverjetneje zadostoval, smo sprejeli odločitev, da kljub posledicam epidemije z gradnjo nadaljujemo po sprejeti časovnici. Zaradi dotrajanosti v njem namreč le s težavo zagotavljamo ustrezen standard za oskrbo sodobnih letalskih potnikov. Družba investicijo v novi terminal razume kot dolgoročno naložbo, ki ji bo v prihodnosti pomagala do hitrejšega okrevanja iz trenutne situacije. Vrednost naložbe se bo na koncu ustavila pri 23 mio evrih.
Potniki?
Ob začetku leta smo uradno napovedali 600.000 potnikov. Ker se je epidemija zavlekla, že danes vemo, da jih bo manj. Pričakujemo jih okoli pol milijona.
Ali prvi čarterski poleti kažejo na močnejšo rast? Lahko nanjo vpliva tudi zeleni potni list? Katere nove redne linije načrtujete v poletni sezoni?
Začetek poletne sezone je zaradi epidemičnih razmer še vedno zaznamovan z zmanjšanim obsegom potniških letov. V vrhuncu sezone pa bo, po trenutnih napovedih, letelo 15 letalskih prevoznikov na 16 destinacij, in sicer poleg navedenih, še naslednji: easyJet v London na letališči Gatwick, predvidoma od 28. maja, in Luton, predvidoma od 22. julija. Brussels Airlines v Bruselj predvidoma od 14. junija. Wizz Air v Bruselj-Charleroi predvidoma od 21. junija. SunExpress v Antalyo predvidoma od 18. junija. British Airways v London na letališče Heathrow predvidoma od 21. junija. Swiss International Airlines v Zürich predvidoma od 1. julija. Finnair v Helsinke predvidoma od 2. julija. Iberia v Madrid predvidoma od 2. avgusta. ToMontenegro v Podgorico predvidoma od 29. junija.
Obeta se tudi precej živahna sezona, kar se izhodnih čarterjev tiče. Po sedanjih načrtih bo čarterski promet v poletnem obdobju stekel v večjem obsegu kot preteklo sezono. Turistične agencije bodo z Brnika organizirale potovanja na grške otoke, v turško Antalyo, v egiptovski Sharm-El-Sheikh in Hurghado, v Barcelono, na Madeiro in Tenerife.
Kakšno je mnenje Fraporta o idejah, da bi Slovenija ponovno dobila domačega letalskega prevoznika?
Teh projektov oziroma idej ne poznamo dovolj dobro, da bi jih lahko komentirali. Naše mnenje je, da je za Slovenijo ključna letalska povezljivost, to pa je možno zagotoviti na več načinov. Imeti domačega letalskega prevoznika je le eden od njih.
