Trajnostna strategija v praksi
Tanja Pangerl
Reciklirani in bio osnovani materiali, digitalna preobrazba in pametne rešitve za optimizacijo procesov, preobrazba embalaže in manj embalaže, odgovornost do varnosti in zdravja zaposlenih, so koraki na poti trajnostnega razvoja. Prav tako iskanje rešitev za odpadne materiale iz proizvodnje, vpeljava novih inovativnih tehnologij, vplivanje na trajnostno transformacijo celotne družbe in prenos znanja, posodabljanje voznega parka z električnimi vozili. K temu je potrebno dodati še celostne prometne strategije na regionalni ravni za povezovanje z nacionalnimi načrti. A to je le nekaj načinov, kako se podjetja lotevajo trajnostne preobrazbe. Na spletni konferenci Trajnostna strategija v praksi, ki je potekala aprila v organizaciji Akademije Zelena Slovenija, so nekateri člani Zelenega omrežja Slovenije predstavili, kakšne so njihove trajnostne strateške smernice in kako jih uresničujejo. Več kot zanimivi primeri prakse.
Prednost imajo reciklirani in bio osnovani materiali
dr. Robert Agnič, direktor, Plastika Skaza d.o.o.
Na strateški ravni so naše poslanstvo in vizija ljudi naučiti, kako spreminjati navade in s tem ohranjati zdrav planet ter da postanemo eno od top 10 eko podjetij, znanih po postavljanju novih trendov v plastični industriji. Seveda s poudarkom na uporabi recikliranih in bio osnovanih materialov. Odločili smo se, da ne delamo nobenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in da poiščemo možnosti pridobivanja surovine iz drugih virov. Eden od virov je odpadek iz proizvodnje sladkorja, to so sladkorni trsi, ki so vir ogljika in lahko iz njih dobimo polietilen. Okoli 85 % vseh izdelkov naše lastne blagovne znamke je narejenih iz materialov, ki so ali reciklirani ali bio osnovani. Na tem področju smo eni vodilnih. Tudi za nekatere naročnike delamo izdelke, ki so iz recikliranih materialov, kot je npr. stol za Ikeo, ki je iz 100 % recikliranega polipropilena. Takšen stol znamo kot dobavitelj skupini Ikea narediti samo pri nas, saj gre za specialno tehnologijo. To kaže na našo inovativnost. Imeli pa smo že primere, kjer smo zavrnili posel, ki ni bil v skladu z našim poslanstvom. Ob tem smo se vprašali, ali se tako da preživeti. Vedeli smo, da naša lastna blagovna znamka raste in bo še rastla za 20-30 % na leto zadnjih 5 let. Hkrati se je lani odprl trg kupcev, ki si želijo tovrstnih sprememb in so našli naše podjetje kot svetilnik, ki zna delati z bio materiali in z reciklati. Čeprav smo v nekem trenutku zaradi poslanstva naredili korak nazaj, smo pravzaprav s tem naredili pet korakov naprej. Naša strateška odločitev je tudi 100 % uporaba zelene energije iz obnovljivih virov. V kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2 smo vključili 30 % materiala iz recikliranih ribiških mrež, za vsak prodan izdelek pa namenimo 2 evra za čiščenje oceanov. Spoznavamo, da bo vse več kupcev, ki živijo isto zgodbo.
Pametne rešitve za komunalne storitve
Matjaž Berčon, direktor, Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.
Smo tretja največja komunala v Sloveniji in krožno gospodarstvo je osnova našega delovanja. Želimo delati premike na digitalni preobrazbi poslovanja. Ne gre tudi brez neposrednih investicij v osnovna sredstva, objekte. Velik pomen dajemo sodobnim urbanim rešitvam na področju prometa. Upravljamo več kot 1.000 parkirišč. Gre za pametne rešitve za parkomate, spremljanje zasedenosti posameznih mest. Uvajamo tudi druge inteligentne rešitve, kot je nameščanje senzorjev na večjih zabojnikih, ki opozorijo na polnost, kar nam omogoča, da zabojnike praznimo takrat, ko je to potrebno. Pametne rešitve prinašamo tudi na področje obračuna vode in vodovodnega omrežja. Ena od ozaveščevalnih akcij je organizirano zbiranje odpadnega jedilnega olja, kjer smo vsakemu gospodinjstvu razdelili zbirno posodo. Olje se namreč skozi postopek čiščenja odpadnih vod težko odstrani. Vsem našim gospodinjstvom razdelimo gospodinjske stiskalnice za zmanjševanje volumna pločevink in plastenk. S tem se lahko uporabi manjši zabojnik, je manj skladiščenja in tudi pri transportu je manjši volumen, s čimer lahko prihranimo kakšno vožnjo. Pristopili smo k javno-zasebnemu partnerstvu Mestne občine Kranj, v sklopu katerega vsako vozilo, ki ga zamenjamo, nadomestimo z električnim. Na področju ravnanja z odpadki želimo implementirati koncept Zero Waste v vseh naših občinah. Želimo spremeniti tudi lokalno zakonodajo z odloki in uredbami, kar se tiče načinov zbiranja odpadkov. Vključili smo se tudi v komunalni snovni krog na področju zbiranja tetrapak embalaže, ki jo izločamo iz naše mešane komunalne embalaže. Tetrapak embalaža se nato predela v posebnih obratih in se v obliki toaletnega papirja vrne v naše javne ustanove.
Izdelki z manj embalaže in strategija družbene odgovornosti
Bor Trček, vodja zagotavljanja kakovosti in odgovornega vodenja podjetja, HOFER trgovina d.o.o.
S konceptom trajnosti se bolj konkretno ukvarjamo 10 let. Trenutno se intenzivno ukvarjamo s področjem embalaže, da bi je bilo manj. Prepovedali smo že plastične izdelke za enkratno uporabo. Ukinili izdelke, ki vsebujejo jajca iz baterijske reje. Morski sadeži prihajajo iz trajnostnih virov, kakav mora biti certificiran, naši bio izdelki ne vsebujejo palminega olja idr. Letos smo predstavili tudi strategijo družbene odgovornosti za leto 2030, ki pokriva štiri področja na mednarodni ravni. To so človekove pravice, učinkovita raba energije, ničelni izpusti ogljikovega dioksida in izbrani delodajalec, in se povezuje z nacionalno ravnjo na področju kupcev in lokalne družbe. Na področju človekovih pravic moramo za spremembe delovati partnersko z našimi dobavitelji, proizvajalci, z drugimi trgovci, vladami, nevladnimi organizacijami. Želimo, da se nivo človekovih pravic vsepovsod dvigne. Na področju učinkovite rabe virov želimo, da so ekosistemi, iz katerih prihajajo surovine za naše izdelke, trajnostno uporabljeni. Zavezali smo se k zmanjšanju odpadne hrane v okviru svojega poslovanja in tudi drugih industrijskih odpadkov, ki so s tem povezani preko naših dobaviteljev. Eden naših ciljev je, da bo do konca leta 2025 celotno količino embalaže, ki bo prihajala iz naših ekskluzivnih blagovnih znamk, mogoče 100 % reciklirati. Hkrati bomo zmanjšali količino embalaže v teh blagovnih znamkah za najmanj 15 %. Na področju ničelnih izpustov ogljikovega dioksida je cilj, da do leta 2025 zmanjšamo njihovo stopnjo za 26 % v primerjavi z letom 2016. Kot podjetje Hofer želimo biti izbrani delodajalec preko različnih ukrepov zaposlovanja. Sodelavke in sodelavci so naš največji kapital.
Temeljit pristop k embalažnim rešitvam in ogljični nevtralnosti
Alenka Dujanović, Radenska d.o.o., specialistka za odnose z javnostmi
Naša strategija obsega tri dele, in sicer okolje, proizvode in ljudi. Naš posel je odvisen od okolja in naše poslanstvo je, da ohranjamo naravo, varujemo naše vire, ne samo naravne vode, ampak skrbimo tudi za tehnološke vode, ki so del proizvodnega procesa. Naš glavni cilj je, da do leta 2030 dosežemo ogljično nevtralnost. Kako? Z uporabo okolju prijaznejšega transporta, kjer za prevoz naših izdelkov še vedno uporabljamo vlak in tudi naši transportni partnerji se že poslužujejo tovornih vozil na CNG. Eden izmed korakov je tudi zero waste politika, kot pomoč pri zniževanju pa zasajujemo tudi drevesa. Temeljito pristopamo tudi k embalaži. Najvišji ogljični odtis v našem asortimanu pušča steklena embalaža za enkratno uporabo. Lani smo skoraj vso embalažno stekleno enoto 0,25 litrske steklenice spremenili v vračljivo. Predvidevamo, da bo prihranek v treh letih znašal približno 2.000 ton odpadnega stekla. Radensko Naturelle polnimo v 100 % rPET plastenko, ki je tudi za 27 % lažja od prejšnje. Smo družini in ljudem prijazno podjetje. Ko zaposleni pridemo v Radensko, ne dobimo samo delovnega okolja, ampak pridemo v skupnost, kjer so dobrodošli tudi naši družinski člani. Imamo tudi aktivacijo trojčki, kjer od leta 2017 razveseljujemo rojene trojčke v Sloveniji in na Hrvaškem. Podarimo jim voziček tri v vrsto, avtosedeže in vse, kar je potrebno, za novorojenčke. Do sedaj smo podarili 24 takšnih kompletov.
Posebna skupina KerMiJeMar, s strategijo pa do nižjega okoljskega odtisa
Julija Lojen Baltić, specialistka komunikacij, Henkel Maribor d.o.o.;
Do trajnostnega razvoja pristopamo zelo resno in je vpet v središče naše korporativne strategije. Na globalni ravni Henkel praznuje 30 let, odkar je objavil prvo trajnostno poročilo. Naša trajnostna strategija je sestavljena iz šestih stebrov: družbeni napredek, uspešnost, varnost in zdravje, energija in podnebje, materiali in odpadki, voda in odpadna voda. S strategijo želimo ustvariti večjo vrednost in hkrati znižati ogljični odtis. Naš cilj za leto 2030 je s poslovanjem, izdelki in storitvami znižati okoljski odtis za trikratno vrednost. Znotraj podjetja smo ustvarili skupino KerMiJeMar za zdravje, ki vključuje zaposlene iz različnih področij v podjetju, ki zbirajo, predlagajo in realizirajo ideje za izboljšanje dobrega počutja zaposlenih. Vzpostavili smo digitalno platformo, preko katere lahko zaposleni oddajo svoje ideje, predloge za izboljšave. Med temi vodstvo najboljše nagradi. Smo tudi v zadnji fazi razvoja digitalnega orodja za varnostna opažanja. Z njim želimo angažirati zaposlene in obiskovalce našega podjetja, da pomagajo skrbeti za varnost na lokaciji podjetja. Od leta 2020 vsa električna energija, ki jo odkupimo od našega ponudnika, prihaja iz obnovljivih virov. S tem bomo prihranili 1.900 ton CO₂ na letni ravni. 96 % vseh naših tovornjakov, ki vozi izdelke v Nemčijo, potuje intermodalno. Cilj za letošnje leto je, da bi 90 % vseh transportov potekalo intermodalno. V lanskem letu smo postali prvo podjetje v Sloveniji, ki je v svoj vozni park umestilo električno dostavno vozilo. S tem na letni ravni prihranimo od 1,5 do 2 toni CO₂. Od leta 2016 v Henklu Maribor ne odlagamo odpadkov na odlagališče. Vsi odpadki so reciklirani, kompostirani ali ponovno uporabljeni. Iz naše čistilne naprave na lokaciji v Mariboru nastaja odpadno blato in smo v dogovarjanju z Inštitutom za gradbeništvo, da bi to odpadno blato namesto gline uporabljali v strešnih kritinah. 89 % naše embalaže je možno reciklirati ali ponovno uporabiti. Sodelujemo v projektu socialne plastike, ki jo integriramo v naše embalažne materiale. Lani smo uvedli inovacijo na področju čiščenja odpadne vode, in sicer ozonacijo. Čistila in vročo vodo za čiščenje naših naprav smo nadomestili z ozonom, ki preprečuje onesnaženje procesne vode. S tem prihranimo 300 ton vode na leto.
Opremiti procese z naprednimi digitalnimi tehnologijami
Dr. Stanislav Kores, vodja strateškega razvoja, dr. Marko Homšak, pooblaščenec za okolje, Talum, d.d.
Smo člani evropskega združenja za aluminij, ki ima zapisano svojo vizijo do leta 2050 in postavljene prioritete. Zavezani smo, da temu sledimo. Globalna potreba po aluminiju se bo do leta 2050 podvojila in dosegla 108 milijonov ton. Potreba po evropskem aluminiju bo dosegla nekje v povprečju 9 milijonov ton v naslednjem desetletju. V Evropi bo potreba po aluminiju zrasla za 55 % v primerjavi z letom 2017, poraba po polizdelkih za gradbeno in pakirno industrijo pa bo zrasla za 28 % in 25 %. V letu 2020 je bilo proizvedenega 65 milijonov ton primarnega aluminija. Največ na Kitajskem, okoli 37 milijonov ton. Evropa pridela okrog 3 milijone ton primarnega aluminija. Največ aluminija se uporabi v transportni industriji, 27 %, sledi gradbena industrija s 24 %, pakirna industrija 15 %, elektroindustrija 12 % in ostalo potrošniške dobrine, strojegradnja. Do leta 2050 se bo proizvodnja primarnega aluminija nekoliko znižala, povečuje pa se delež uporabe sekundarnega, recikliranega aluminija. Talum je večjo transformacijo v zeleno podjetje naredil leta 1991, ko smo ukinili proizvodnjo glinice iz boksita. V zadnjem desetletju smo vložili več kot 150 milijonov evrov v modernizacijo in nadgradnjo BAT tehnologij, vpeljavo novih tehnologij in varstvo okolja. Danes proizvajamo primarni aluminij, ki ga skupaj s sekundarnim aluminijem vgrajujemo v izdelke. Ob koncu življenjskega cikla se ta aluminij vrne nazaj k nam, kjer ga sortiramo, recikliramo in ponovno vgrajujemo v izdelke. Z lastnim razvojem in znanjem se uvrščamo med 10 najučinkovitejših proizvajalcev primarnega aluminija v svetu in na 2. mesto po specifični porabi električne energije na tono proizvedenega aluminija. S strategijo pametne specializacije in Industrijo 4.0 stremimo k temu, da naše proizvodne procese opremimo z naprednimi digitalnimi tehnologijami za detekcijo, napovedovanje, preventivo in proizvodnjo visokotehnoloških produktov. Naš prispevek k trajnostni prihodnosti se kaže v močni vpetosti v e-mobilnost, kjer sodelujemo pri procesu izdelave lahkih avtomobilov z razvojem zlitin in pri zmanjševanju teže komponent v transportni industriji. Razvijamo module za hlajenje električnih baterij.
Nujne so družbeno kulturne spremembe
Mojmir Ocvirk, koordinator direktorja družbe za korporativno upravljanje, ELES, d.o.o.
Smo ključna podpora državne strategija prehoda v brezogljično družbo. Vsebinsko je Eles okostnica trajnostne transformacije družbe, ki temelji na elektriki. Trajnostni razvoj za nas pomeni, da se razvijamo na način, da s svojim ravnanjem vplivamo na pozitivne družbene spremembe in boljše življenje državljanov. Smo podpora okoljske tranzicije družbe. Če se hočemo razvijati, rabimo dinamičen tehnološki in organizacijski razvoj podjetja, za kar je treba v državno podjetje vpeljevati podjetniške metode, skupaj z iskanjem konkurenčne prednosti, kar je možno s sodelovanjem in inovacijami. Ugotavljamo, da je tehnološki razvoj samo osnova. Za resne trajnostne spremembe so nujne družbeno kulturne spremembe in inoviranje družbenih navad. Prizadevamo si za novo definicijo razvojno inovativnega delovanja Elesa in s tem tudi spremembo zakonodaje, ki bi nam to omogočala. Tudi mi se moramo temu prilagoditi kulturno, organizacijsko in na področju trajnostno finančnega planiranja. Prav tako iščemo odgovore, kateri so izzivi, da Eles ostane konkurenčen. Na eni strani je pomemben okoljski odtis, na drugi strani pa tudi sprememba interne kulture in trajnostni razvoj metode vodenja podjetja, kjer je potrebno prepoznati in komplementirati znanja in veščine ter nujno sodelovati s partnerji, tudi konkurenčnimi. Naši ključni strateški izzivi po kapitalih do 2050 so razvoj nadarjenosti, upravljanje s podatki, zagotavljanje električne energije, sodelovanje z deležniki, varnost produkta in storitve, upravljanje z vplivi na okolje in biotska raznovrstnost, protikorupcija, trajnostno upravljanje financ, trajnostne mreže ter IT in kibernetska varnost.
Povečevanje električnega voznega parka in zelena gospodarska rast
Anita Žibrat, strokovna koordinatorka specialistka, Branka Leskovšek, svetovalka na področju tehnologije in globalne logistike, Pošta Slovenije, d.o.o.
Trajnostni razvoj je vključen v vse naše strateške programe in je pomemben del začrtanega razvojnega programa Skupine Pošta Slovenije (SPS) do leta 2025. Prizadevamo si za elektrifikacijo voznega parka in izboljšanje okoljske učinkovitosti na vseh področjih poslovanja. S svojimi dejavnostmi aktivno prispevamo k doseganju petih ciljev: dostojno delo in (zelena) gospodarska rast, industrija, inovacije in infrastruktura, trajnostna mesta in skupnosti, podnebni ukrepi ter partnerstvo za doseganje ciljev. V središču našega upravljanja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti so stranke, v povezavi s partnerstvom z zaposlenimi, družbenim stebrom in okoljskim stebrom. Kot del trajnostnega razvoja je Strategija energetske učinkovitosti SPS 2020–2025. Naš vozni park obsega približno 1.400 dostavnih vozil, poleg tega imamo še okoli 2.000 dostavnih dvokolesnikov, trikolesnikov in štirikolesnikov. S tem voznim parkom letno opravimo okrog 36 milijonov kilometrov, za kar porabimo 3,5 milijona litrov goriva. Zato smo si zadali cilj, da iz 4 % električnega voznega parka v 2018 v letu 2025 dosežemo 46 % električnega voznega parka. Trenutno imamo 65 e-lahkih dostavnih vozil. Ob vse večjem številu e-vozil moramo razmišljati tudi o vzpostavitvi električne polnilne infrastrukture. Naš plan letos je, da se naredi raziskava polnilnega omrežja po Sloveniji in se preveri, kakšne so odjemne moči posamezne lokacije, na kateri so locirana e-dostavna vozila. Imamo tudi enega največjih podatkovnih centrov v Sloveniji. Te naprave so veliki porabniki električne energije, skoraj 17 % vse porabljene električne energije v PS. Zato smo v lanskem letu začeli z ureditvijo tehničnega hlajenja v obeh centrih. S tem bomo zagotovili ustrezno temperaturo in prihranili do 200.000 kWh/leto električne energije.
Ena ključnih nalog je posodobitev železniškega prometa
Matej Gojčič, namestnik direktorice za razvoj in splošne zadeve, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
Promet je največji generator izpustov toplogrednih plinov. Skozi ljubljansko regijo prihaja ogromno dnevnih delovnih migrantov in tovora. V Ljubljanski urbani regiji se kar 83 % vseh poti opravi z osebnim avtomobilom. Kapacitete javnega potniškega prometa danes ne zadostujejo oziroma zadostujejo morda samo za študentsko populacijo. Če pa bi želeli vse, ki dnevno prihajajo v Ljubljano na delo in šolanje usmeriti na javni potniški promet (JPP), teh kapacitet nimamo. Da se sami usmerimo na te navade, torej ni dovolj, ampak je treba spreminjati tudi infrastrukturo, razpoložljivost voznih sredstev in dostopnost teh storitev. Posodobitev železniškega prometa je ena ključnih nalog in veseli smo, da je država temu posvetila večjo pozornost. Nekateri državni prostorski načrti in investicije v železniško infrastrukturo, ki so prej desetletja stali, so se začeli izvajati. Težava je tudi, da je JPP med sabo nepovezan. Veliko upanja polagamo v integriran JPP, ki se razvija v Sloveniji, in v skupnega upravljavca JPP, ki naj bi kmalu zaživel. Zagotoviti je treba tudi neodvisnost JPP od ostalega prometa, da se skrajšajo potovalni časi in povečajo potovalne hitrosti. Ena od rešitev, da se ljudi preusmeri na JPP, so P+R prestopne točke. Preskok, ki se je zgodil v zadnjem času, je, da je država sofinancirala izvedbo celostnih prometnih strategij občin, ki so spremenile način razmišljanja pri načrtovanju mobilnosti. Pomanjkljivost teh celostnih prometnih strategij pa je omejenost na področje občin, zato smo izdelali celostno strategijo na regionalnem nivoju, kjer smo skušali projekte občin povezati s projekti in načrti, ki jih je pripravila država. Vendar je tudi načrtovanje na državni ravni precej razdrobljeno in manjka strateški pristop na nacionalni ravni.
