Lesnopredelovalni centri so med strateškimi naložbami države – EOL št. 160

Dnevi slovenskega lesarstva z razstavo Čar lesa, so skoraj mimo. Kako si SPIRIT prizadeva za promocijo in revitalizacijo lesne panoge in kaj takšni dogodki pomenijo za podjetja in oblikovalce?

SPIRIT Slovenija skupaj z Direktoratom za lesarstvo že vse od leta 2013 izvaja vrsto aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini. V tem času smo organizirali veliko različnih odmevnih dogodkov, konferenc, seminarjev, razstav, gospodarskih delegacij, skupinskih sejemskih nastopov, showroomov, predstavitev in delavnic ter TV oddaj za različne ciljne skupine. Veliko smo se ukvarjali tudi s proaktivnim povezovanjem lesne verige s kreativnimi industrijami, da bi z vrhunskim oblikovanjem lesenim izdelkom in celotni lesni panogi večali dodano vrednost. Z našimi promocijskimi dejanji poskušamo ozaveščati slovensko splošno in strokovno javnost o prednostih uporabe lesa. Zato smo tudi zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo slovenski les. Želimo ozaveščati splošno javnost o lesu kot materialu prihodnosti ter vplivati na odločitev za nakup bivalnih prostorov, pohištva in drugih izdelkov iz slovenskega lesa. To je prava podpora slovenski lesni industriji.

Kupci še ne razmišljajo tako?

Cilj naših prizadevanj je opolnomočiti Slovence, da s tem, ko kupimo izdelek iz slovenskega lesa, podpiramo domačo lesno verigo, slovenska lesarska podjetja in slovensko lesno predelovalno panogo. Tako najbolj odgovorno ravnamo z našim slovenskim naravnim bogastvom, lesom. Ponosni smo, da imamo v Sloveniji veliko inovativnih lesarskih podjetij z močnim razvojnim potencialom in vrhunskimi izdelki. Številna med njimi so si že utrla pot tudi na globalne trge, zato je prav, da jih podpremo. V zadnjih letih opažamo, da se trend uporabe lesa obrača v pozitivno smer in les ponovno dobiva na veljavi. Postaja bolj cenjen.

Za povečano predelavo lesa in posledično povečane prihodke v lesni panogi je ključna realizacija sedmih lesnopredelovalnih centrov v skupni vrednosti 140 milijonov evrov, ki jih je vlada umestila na seznam strateških investicij. Kaj bo to prineslo slovenskemu gospodarstvu in slovenski lesno-predelovalni panogi?

Slovenija je po gozdnatosti v samem vrhu evropskih držav. Les je naša strateška surovina, žal pa ga ne znamo unovčiti, kakor bi ga lahko. Prizadevanja vlade so usmerjena v povečanje predelave lesa doma in v predelavo v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo, pri čemer bodo imeli lesnopredelovalni centri veliko vlogo. Na ta način bo več multiplikativnih učinkov. S predelavo lesa na lokacijah, ki so blizu surovine, bomo omogočili obvladovanje logističnih stroškov. Dobavne poti bodo krajše, zmanjšali se bodo izpusti toplogrednih plinov, ki bi sicer nastali zaradi prevoza. Dosežena bosta decentralizacija gospodarstva in enakomernejši regionalni razvoj. Oživelo bo lokalno gospodarstvo. Ti centri namreč predstavljajo osnovo za razvoj podeželja in ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest. Na ta način bo regijsko razporejena lesna industrija lahko postala pospeševalec razvoja regij, ki so bogate z lesom. Zgolj za informacijo: če bi predelali ves posekani les, bi na kubični meter lahko ustvarili do več sto evrov dodane vrednosti in pridobili nova zelena delovna mesta.

Kje potemtakem vidite največji problem neizkoriščenosti lesa kot pomembne surovine v Sloveniji? Kako odpraviti ovire za njen razvoj?

Izvozimo prevelik delež hlodovine, poseka pa se tudi manj lesa, kot bi se ga lahko glede na prirast. Prav tako se veliko kakovostnega lesa namenja biomasi oziroma kurjenju, namesto da bi les predelali in tako v izdelkih dolgoročno uskladiščili CO₂. Les je namreč edini trajnostni material, ki ne omogoča le krožnega, ampak tudi spodbuja lokalno gospodarstvo in njegova uporaba zmanjšuje emisije. Dolgoročno veže ogljikov dioksid. Njegova uporaba v industriji in gradbeništvu pa nas lahko hitreje pripelje do brezogljične družbe. Država je lesnopredelovalno industrijo umestila v novo Strategijo industrijske politike in opredelila cilje za njeno revitalizacijo. Do leta 2030 je potrebno povečati predelavo lesa na tri milijone kubičnih metrov letno, kar bo povečalo prihodke od prodaje v lesni panogi na vsaj 2,5 milijarde evrov letno, število zaposlenih v tej panogi pa na 15.000.

Tudi pri zelenem javnem naročanju naj bi bile spremembe.

Da. S spremembo Uredbe o zelenem javnem naročanju si želi doseči 30-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah. Povečala naj bi se poraba sredstev Podnebnega in Eko sklada za leseno gradnjo in za podporo začetnim investicijam v lesno industrijo. Z večjo predelavo lesa lahko dosežemo velike pozitivne okoljske učinke. Tako bi prispevali k uresničevanju Evropskega zelenega dogovora in cilja glede znižanja emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Za oživitev domače lesnopredelovalne panoge pa bo seveda nujno tudi tvorno sodelovanje in povezovanje deležnikov ter okrepitev lesne verige v integrirano celoto.

SPIRIT Slovenija je izbral novo skupino ambasadorjev slovenskega gospodarstva. Kakšen je bil interes na vaš poziv, kako bo potekala kampanja na tujih trgih in kakšna priložnost je status ambasadorja za podjetja v lesno-predelovalni panogi?

Na agenciji SPIRIT Slovenija si nenehno prizadevamo za spodbujanje konkurenčnosti slovenskih podjetij v mednarodnem okolju. Zato smo lani zagnali komunikacijsko kampanjo I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. Namenjena je dvigu prepoznavnosti in ugleda Slovenije in slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju. V ta namen smo že lani izbrali 19 ambasadorjev kampanje. Februarja letos smo objavili javni poziv, na katerega se je prijavilo 45 podjetij. Komisija je imela pri ocenjevanju prijav težko delo, saj so se prijavila izjemna podjetja, ki ponujajo edinstvene izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Pri izbiri smo upoštevali, ali izdelki, rešitve oziroma storitve prijaviteljev hkrati vključujejo vse tri komponente, značilne za slovensko gospodarstvo – torej zelena, ustvarjalna, pametna. Izbrali smo 21 prebojnih podjetij, katerih inovativne in trajnostne rešitve bodo vključene v krovna komunikacijska sporočila. Vsi ambasadorji bodo vabljeni k sodelovanju na poslovnih dogodkih, poslovnih delegacijah kot tudi online konferencah in predstavitvah za potencialne tuje partnerje in tuje investitorje, ki jih organizira naša agencija. Od izbranih ambasadorjev pričakujemo tudi aktivno podporno promocijo preko lastnih oglaševalskih in promocijskih aktivnosti.

Gospodarstvo je močno usmerjeno v izvoz.

Slovenska podjetja, njihovi izdelki in storitve po svetu slovijo po visoki kakovosti. Kljub vsemu pa so se razmere v svetu zaradi pandemije korenito spremenile. Verjamemo, da bo skupna promocija z ambasadorji in njihovimi uspešnimi gospodarskimi zgodbami pripomogla k širšemu dosegu in še večjemu zaupanju v slovensko gospodarstvo. Med ambasadorji so tudi podjetja iz lesnopredelovalne panoge, kar nas še posebej veseli, saj imamo na tem področju v Sloveniji številna vrhunska podjetja, med njimi tudi veliko uspešnih zgodb v tujini.

Med vašimi glavnimi projekti v letošnjem letu je Expo Dubaj, kjer nenazadnje tudi promovirate slovenski les.

Res je. Med letošnjimi večjimi projekti naše agencije poleg vseh ostalih aktivnosti izstopajo intenzivne priprave na nastop Slovenije na svetovni razstavi Expo v Dubaju. Sodelovanje na najprestižnejšem dogodku leta pomeni izjemno priložnost za širitev slovenskega znanja in gospodarstva na nove trge. Slovenija je ena od 194 držav, ki se bodo predstavile na Expu in ena od 82, ki bodo to storile z lastnim paviljonom. Zgrajen je bil med prvimi in že žanje navdušenje v Dubaju. Paviljon, ki je postavljen v trajnostnem segmentu, predstavlja svojevrsten poklon našemu naravnemu bogastvu – lesu.

Zakaj?

Prekriva ga namreč ogromen leseni senčnik oziroma kot sito oblikovana streha iz slovenskega lesa, ki je po svoji konstrukciji in izvedbi pravi tehnološki izum z močno slovensko identiteto. Idejo zanjo je avtor črpal iz lesenih izdelkov za vsakdanjo rabo (ribniška suha roba), ki so pred 400 leti kot prvi slovenski izdelki dobili dovoljenje za prodajo v tujini. Za dodatno privlačnost in izstopanje paviljona pa poskrbi tudi privlačno zasnovana zunanjost paviljona, ki jo ponazarja slovenski gozd. Po obodu objekta iz lesene konstrukcije je namreč nameščeno rastlinje, ki bo s pomočjo inovativne tehnologije, plod slovenskega znanja, ves čas ustrezno hlajeno ter vlaženo in bo tako obiskovalcem ponujalo blagodejno osvežitev.