Graditev objektov in prostorsko načrtovanje prijaznejše do ljudi – EOL št. 160

Gradbeni zakon

Predlagani nov Gradbeni zakon uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.

Glavni povod za spremembo zakona je bila sicer ugotovitev Ustavnega sodišča RS glede neustavnosti določbe o rušitvi objektov. Po novem se bo nelegalno zgrajen objekt lahko odstranil šele, ko bo sodišče ugotovilo, da ne gre za dom.

Nekatere izboljšave in prednosti nove ureditve:

• možnost pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem postopku v roku 30 dni ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-Prostor ter e-Graditev;

• zakon ponovno omogoča možnost, da investitor na lastno odgovornost lahko začne z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje;

• podjetniki bodo lahko začasno (do tri leta) poleg obstoječih objektov postavili skladišča, potem pa po potrebi pridobili gradbeno dovoljenje za stalen objekt na tem mestu;

• uvedba »manjše rekonstrukcije«, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Gre za dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in zadošča že izjava strokovnjaka;

• odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja – pred začetkom gradnje. Ta določba se ne uporablja takoj, ampak po vzpostavitvi elektronskega poslovanja;

• inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti lahko izvajajo tudi občinske inšpekcije;

• kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čimer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva;

• omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na lažji in cenejši način. Prav tako se omogoča pridobivanje samouporabnega dovoljenja za objekte, ki so bili pred letom 1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega dovoljenja;

• ohranjajo ter deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta. Hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje;

• omogoča se lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja – za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 2005;

• določa možnost izvedbe obravnave s pomočjo avdio-video tehnike;

• vzpostavlja se pravna fikcija izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. junijem 2018 in so ustrezno evidentirane;

• za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (na primer požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje;

•          vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev).

Zakon o urejanju prostora

Novi Zakon o urejanju prostora naslavlja nekaj odprtih ali ne povsem dorečenih vprašanj zakona iz leta 2017, ki je kot nov sistemski zakon na področju urejanja prostora vpeljal nekatere nove instrumente prostorskega načrtovanja oziroma drugače uredil določena področja zemljiške politike.

Novi zakon sledi načelom trajnostnega prostorskega razvoja, usklajevanja interesov, strokovnosti, sodelovanja javnosti in ekonomičnosti.

Nekatere izboljšave in prednosti nove ureditve:

• spremembe nekaterih temeljnih pravil državnega prostorskega reda za načrtovanje na občinski ravni – širitev ureditvenih območij naselij, druga ureditvena območja, posamična poselitev. Občine bodo imele boljše izhodišče za določanje teh območij;

• nove naloge občinskega urbanista na področju izdajanja mnenj o skladnosti s prostorskimi akti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in razširitev oseb, ki lahko opravljajo naloge občinskega urbanista – zakon omogoča, da bodo naloge občinskega urbanista opravljale tudi osebe, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev licence prostorskega načrtovalca, so pa izkušnje pridobile z večletnim dosedanjim delom;

• na zakonski ravni se določa vrste prostorskih aktov, za katere je obvezna celovita presoja vplivov na okolje (strateški prostorski akti, občinski prostorski načrt in državni prostorski načrt ter Uredba o najustreznejši varianti) in uvaja integracija postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave prostorskih izvedbenih aktov – celovita presoja vplivov na okolje se v celoti integrira v postopek priprave vseh tistih prostorskih aktov, kjer je pred sprejemom odločitev o prihodnjem prostorskem razvoju treba oceniti tudi morebitne vplive bodočega prostorskega razvoja na okolje. To so vsi strateški prostorski akti in tisti izvedbeni prostorski akti, kjer se določa namenska raba prostora ali z državnimi prostorskimi akti umeščajo nove prostorske ureditve;

• uvaja se projektni način vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju z vzpostavitvijo projektne skupine;

• dodaja se nov »delni združen postopek«, ki omogoča dodaten način sočasne priprave državnih prostorskih izvedbenih aktov in izdaje celovitega dovoljenja;

• postopkovne olajšave za postopek priprave OPN, OPPN in odloka o urejanju podobe naselij in krajine;

• dodaja se nova lokacijska preveritev za namen legalizacije, manjše vsebinske in rokovne spremembe postopka lokacijske preveritve in sprememba njenega statusa v prostorski akt;

• spremembe pri pogodbi o opremljanju zaradi uskladitve s finančnimi predpisi na način, da se na območjih, kjer se opremljanje izvaja na podlagi pogodb o opremljanju, programi opremljanja ne sprejemajo in da se komunalni prispevek za novo komunalno opremo na teh območjih ne odmerja;

• uvaja se dodaten način izkazovanja javne koristi v razlastitvenih postopkih, kadar je to potrebno zaradi odstopanj v fazi podrobnejšega projektiranja. To bo olajšalo realizacijo tistih objektov, za katere zakon določa, da je njihova gradnja v javno korist, zlasti gradnja gospodarske javne infrastrukture;

• olajšave za vzpostavitev grajenega javnega dobra ter ponovno uvaja prehodne rešitve za urejanje tega statusa, kadar gre za grajeno javno dobro, ki doslej ni bilo urejeno;

•          spreminja se način zaračunavanja upravne takse pri izdaji potrdil o namenski rabi zemljišča. S tem se bodo zmanjšali stroški za fizične in pravne osebe. En zahtevek, za katerega se plača ena upravna taksa, se bo štel za 10 parcel v isti katastrski občini, sedaj je predstavljala vsaka parcela svoj zahtevek.