»Slovenija na področju gradnje, zlasti stanovanjskih hiš, vzorčni primer« – EOL 158/159

V začetku leta 2021 ste prejeli nagrado nemškega gospodarstva za leto 2020 z utemeljitvijo, da med ostalimi kandidati najbolj stremite k tehnološkemu napredku ob upoštevanju družbenih in okoljskih potreb ter spodbujate trajnostne poslovne strategije z dodano vrednostjo za podjetje in družbo. Kateri elementi vaših stavb so bili najbolj izpostavljeni (trajnost, digitalizacija, materiali, uporabnik …) in kaj pomeni nagrada z vidika vaše pozicije na trgu?

V preteklosti so se v večini razprave o družbeni odgovornosti usmerjale k inovacijam, ustvarjanju vrednosti in globalnim vrednostnim verigam. S sedanjo krizo, povezano s koronavirusom, pa se še stopnjuje razprava o tem, kako naj podjetja uspešno preoblikujejo svoje procese in poslovne modele na način, da v svoje delovanje vključijo družbene, okoljske in ekonomske razsežnosti. Strokovna žirija, ki je določila prejemnika Nagrade nemškega gospodarstva 2020 je poskušala prepoznati podjetja, ki so v največji meri uveljavila trajnostno paradigmo.

Kaj jih je posebej zanimalo?

To, kako dobro je trajnost vključena v dolgoročne poslovne in razvojne strategije in kako se to odraža v vsakodnevnem poslovanju, upravljanju, inovacijah, izdelkih in storitvah pri zaposlenih ter v skrbi za socialno in naravno okolje. Pomembna je bila tudi sposobnost določanja ustreznih kazalnikov in spremljanja napredka. Gre za to, kako se trajnostne strategije prenašajo v prakso. Ker ni mogoče zanemariti močnega vpliva virusa COVID-19 na našo družbo, je bila strokovna žirija pozorna tudi na to, kako so trajnostne strategije podjetjem pomagale pri spopadu s pandemijo in kakšen vpliv bo to imelo na njihov razvoj in inovacije v prihodnosti.

Nagrada je spodbuda.

Za to eminentno priznanje smo hvaležni in nanj ponosni. Je potrditev našega dosedanjega pionirskega dela na področju razvoja trajnostnih konceptov in poslovnih modelov. Nemčija je ne samo evropska, ampak tudi svetovna gospodarska velesila, ki zelo poudarja trajnost. In če je naše podjetje, ki proizvaja ne samo pasivne in nizkoenergijske hiše, ampak tudi plus-energijske hiše prepoznano kot trajnostno naravno tako na produktni kot na vseh ostalih ravneh, je to priznanje še toliko večje. Je tudi jasen signal, da je z gospodarstvom, ki smo ga poznali nekoč, ki je orientirano samo na dobiček, načeloma zaključeno. V ospredju so poslovni modeli, ki enakovredno obravnavajo zaposlene, kupce, okolje in dobiček. To je temeljni pogoj, da lahko vse to tudi naredimo. V prihodnje bodo uspešna podjetja, ki bodo vse to vključila v svoje poslovne modele.

Ali so razlike med zahtevami domačega in tujega trga do proizvajalcev lesenih stavb, ko gre za njihovo razumevanje koncepta trajnostne gradnje?

Na podlagi izkušenj na mednarodnih trgih lahko trdimo, da je Slovenija na področju gradnje, zlasti stanovanjskih hiš, vzorčni primer. Nikjer v Evropi se ne gradi tako kakovostno kot v Sloveniji. V Sloveniji se premalo zavedamo, da smo na področju, zaenkrat sicer nišnem trgu, gradnje skoraj ničenergijskih hiš vodilni v Evropi. Nikjer tudi ni zavest končnega fizičnega kupca o kakovostni gradnji na tako visoki ravni kot v Sloveniji. To se sliši sicer nekoliko neobičajno, vendar si po vseh teh letih delovanja na domačem in tujih trgih upamo trditi, da je spoj arhitekture, estetike, kakovosti in trajnostne gradnje v Sloveniji na zavidljivo visokem nivoju. Slovenski kupci imajo zelo visoke standarde. To je ravno obratno, kot je naša percepcija, kar izhaja iz naših zgodovinskih modelov.

V okviru projekta »Trajnostna transformacija poslovanja podjetja LUMAR (TST LUMAR)« vzpostavljate trajnostni sistem vašega delovanja. Kaj je temelj za zeleno preobrazbo v gradbenem podjetju, kakšni so cilji vaše trajnostne strategije?

Temelj zelene preobrazbe v podjetju je predvsem v zavedanju, da lahko vsak posameznik s svojim pristopom in načinom dela pripomore k zmanjšanju onesnaževanja in s tem posledično zmanjšanju svojega ogljičnega odtisa. Podjetja v gradbenem sektorju lahko s svojimi rešitvami, koncepti, uporabljenimi tehnologijami in materiali, z »zelenimi« delovnimi procesi ter mesti bistveno pripomoremo k zmanjševanju obremenjevanja okolja. V Lumarju se zelo dobro zavedamo pomena in nujnosti prehoda na brezogljično poslovanje, zato smo tudi v naši trajnostni poslovni strategiji velik pomen namenili prav področju, ki se ukvarja z razvojem novih trajnostnih poslovnih modelov in produktov, ki temeljijo na principu zmanjševanja vplivov na naše širše in ožje okolje. Že vse od začetka zasledujemo visoke cilje trajnostne, kakovostne in unikatne gradnje objektov, ki minimalno obremenjujejo okolje. Temu cilju je podrejena tako tehnologija, ki jo uporabljamo pri delu, in materiali, ki jih vgrajujemo v objekte. Prav tako pa naše arhitekturne rešitve, ki v želji po zagotavljanju individualnih in unikatnih rešitev za naše naročnike zasledujejo izpolnjevanje visokih standardov skoraj nič-energijske gradnje ter visoke energetske učinkovitosti.

Kako vas pri tem podpirata regulativa in država?

Država sicer preko nekaterih instrumentov podpira podjetja pri prehodu v zeleno gospodarstvo, vendar je trenutno največja ovira v zahtevnih in dolgotrajnih postopkih, ki zmanjšujejo uspešnost in učinkovitost.

Kako digitalizacija vpliva na snovanje in razvoj vaših produktov, procesov, rešitev?

Že pred časom smo pristopili k digitalizaciji naših ključnih procesov. To nam bo v prihodnje omogočilo razvoj novih rešitev in poslovnih modelov, s katerimi želimo ponuditi trgu inovativno uporabniško izkušnjo kvalitetnega in učinkovitega procesa nakupa in postavitve želenega objekta. Izdelan bo z vrhunsko tehnološko opremo in tehnologijo ter bo končnemu uporabniku zagotavljal optimalno bivalno izkušnjo. Proces digitalizacije v podjetju poteka skladno s sprejeto digitalno strategijo, kjer smo definirali krovne cilje in usmeritve ter aktivnosti razdelili v večletne faze. Digitalizacijo razumemo kot eno izmed ključnih konkurenčnih prednosti podjetja v prihodnje. Izboljšani procesi in podprocesi bodo pomenili dodano vrednost tudi za naše stranke, saj se bomo sposobni hitreje odzivati na potrebe kupcev v različnih fazah. Izboljšala se bo celovita uporabniška izkušnja kupcev, kar je osnova za vzpostavitev dolgoročnega odnosa in uspešnega sodelovanja.

V okviru projekta DOM+ v stavbe uvajate visokotehnološke rešitve za izboljšanje kakovosti bivalnega okolja na temelju naravnih principov. Povezujete funkcionalnost in pamet stavbe. Za kakšne rešitve gre in kaj bo prinesla uporabniku, ki je v središču razvoja pametnih stavb?

Temeljni cilj projekta DOM+ je izboljšati kakovost bivalnega okolja s pomočjo naravnih principov, ki temeljijo na najsodobnejših dognanjih ter visokotehnoloških rešitvah. V okviru konzorcija bomo s projektom spremenili paradigmo ločenosti stavbnih elementov in funkcionalnosti ter pameti. Razvili bomo čim bolj tesno in naravno integracijo funkcionalnosti in pameti neposredno v samo zasnovo in materiale stenskih ovojev. Tako bomo s pomočjo »naravnih« rešitev dosegli višji nivo pameti in funkcionalnosti pretežno brez dodane elektronike in drugih sekundarnih rešitev.

V okviru projekta bomo razvili stenske in druge s steno oziroma ovojem stavb povezane elemente, ki bodo vsebovali konstrukcijsko »naravno« pamet. V največji možni meri jo bomo integrirali v delovanje celotnega, s takšnimi stenskimi elementi zasnovanega objekta. Napredni multifunkcijski konstrukcijski element ovoja bo temeljil na inovativnih komponentah na področjih montažnih XR-LAM stenskih elementih, nosilnih DSF elementih, vlage, termoregulacije in toplotne prevodnosti, dušenju zvoka, antitoksičnosti, gre za zdravje, naravne osvetljenosti in povezljivost v sistem pametne hiše. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Sodelovali ste v razvojno-inovacijskem programu IQ DOM, ki se osredotoča na dom s človeku prijazno, neinvazivno umetno inteligenco in na naravne materiale, zlasti les. Kako se pri tem izkorišča slovenske lesne danosti in verigo? Kako lahko umetna inteligenca »služi« človeku in kakšne so njene pasti, ki jih je treba pri snovanju rešitev upoštevati?

V okviru projekta IQ-DOM je sodelovalo 26 partnerjev iz gospodarstva in raziskovalnih organizacij, kjer smo razvijali tehnološke rešitve, ki med seboj povezano tvorijo »Inteligentni dom nove generacije zasnovan na pametnih napravah in lesu«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Značilnost razvitih tehnologij oz. končnih gradnikov je integracija, prilagodljivost in napredna, človeku prijazna inteligenca. Razvoj umetne inteligence za upravljanje doma pomeni bistven preskok iz avtomatiziranega doma v človeku prilagodljiv samoučeči se dom. Sistem temelji na uporabnikovem obnašanju, ki ga spremljamo skozi pametne naprave, vgrajene v domu, in umetno inteligenco, ki uporabnikove navade posname in s tem poenostavi upravljanje doma ter hkrati še dodatno znižuje porabo energije. V projektu smo sodelovali v sklopu Inteligentni nosilni elementi, kjer smo se bolj osredotočali na rešitve leseno-steklenih nosilnih elementov konstrukcij.

Takšni projekti povezujejo?

Seveda. Prihaja do pomembnega združevanja različnih stebrov gospodarske in znanstvene sfere. To vsekakor pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj lesne panoge kot celote. Te projekte ocenjujemo kot pomembne za razvoj podjetja, saj na ta način prihaja do izmenjave znanj in izkušenj različnih deležnikov iz različnih področij, tako gospodarskih kot raziskovalnih. Obenem pa se s tem vse bolj uveljavlja in razvija celotna lesna panoga.

Slovenija še vedno izvaža les, najboljša debla prodaja na dražbi, proizvajalci pa morate obdelan les uvažati. Se razmere izboljšujejo?

V Sloveniji lesno-predelovalna industrija žal še ne omogoča proizvodnje ustrezno kakovostnih lesenih konstrukcijskih proizvodov, zato ta les uvažamo predvsem iz Avstrije in Nemčije. V teh državah imajo močno in dobro lesno-predelovalno industrijo. Da bi lahko bila slovenska lesno-predelovalna industrija uspešna, potrebujemo strategije celovitega izkoristka kompletnega lesa. Izredno pomembno je, če želimo biti konkurenčni, da je les obdelan z najsodobnejšimi tehnologijami, ne pa v zastarelih lesno-predelovalnih obratih. Samo na izredno tehnološko produktiven način bomo lahko konkurenčni.