Med komunalnimi podjetji
E. D.
Komunala Kranj je v sodelovanju z društvom Ekologi brez meja nosilec projekta zero waste v občinah, za katere izvajajo javno službo ravnanja z odpadki. To so poleg Mestne občine Kranj še občine Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko. Količine odpadkov se večajo, a se nekoliko znižuje količina, ki se je odloži na odlagališča. Več težav je z odpadno embalažo, saj jo, kot razlaga direktor Matjaž Berčon, pri njih stalno skladiščijo vsaj 150 ton. Po njegovem je politika pri ravnanju z odpadki odpovedala, predlaga liberalizacijo trga. Poudarja uspešnost pri zmanjševanju vodnih izgub, predvsem pa pripravo nekaterih naložb – od sušilnice komunalnega blata do postavitve sončne elektrarne in selitve upravne stavbe. Vsako leto bodo namenili za naložbe 2 milijona evrov.
V marcu so se občine, vaše ustanoviteljice, odločile, da stopijo na pot strategije zero waste. Pobudo ste dali pri vas. Kaj ste se dogovorili in kdo bo pripravil zaveze, ki jih naj bi predstavili jeseni? Kje lahko najbolj zmanjšate nastajanje odpadkov in kakšne so količine zbranih frakcij v zadnjih treh letih, koliko odpadkov gre na odlagališče? Je ozaveščenost občanov večja?
Komunala Kranj ima kot nosilec projekta najbolj zanesljivega partnerja v društvu Ekologi brez meja. Vso pripravo usklajujemo in vodimo skupaj. Prav tako bomo skupaj pripravljali delavnice za ciljne skupine in pripravili strateški dokument kot podlago za izvedbene akte, ki so jih predvsem na področju ravnanja z odpadki dolžne sprejeti občine. Občine, v katerih Komunala Kranj izvaja gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, pa so skupaj z nami stopile na pot do družbe brez odpadkov. Delamo. Predstavniki občin, komunale in člani različnih društev se že srečujejo na razširjenih delavnicah zero waste. Zaveze bomo na podlagi slike stanja pripravili skupaj z občinami. Zamisli, predloge ukrepov ter trajnostne rešitve iščemo v mešanih skupinah v virtualnem okolju.
Kaj bo glavni cilj zavez?
Zagotovo zmanjševanje količine odpadkov, povečevanje deleža ločenih frakcij in skrb za čisto okolje. Projekt zero waste pomeni spreminjanje kulture, vzorcev in rutine. Pomeni tudi umeščanje novih pravil na področju trajnostnega razvoja občin in vsakega posameznika. Jeseni napovedujemo tudi formalno spremembo občinske regulative, ki bi jo uveljavili po sprejemu na občinskih svetih.
Kje je največ rezerv?
Pri vsakem posamezniku, zlasti pri kuhinjskih odpadkih, tako pri kompostiranju na lastnem vrtu kot tudi pri racionalni nabavi. Drugje nas trgovci, dobavitelji, nenazadnje koronavirus silijo k večji potratnosti embalaže. Lahko si domišljamo, da je ozaveščenost občanov večja, čeprav se to okoli določenih ekoloških otokov in skupnih odjemnih mest ne vidi. So pa nekateri, ki se jih okoljska problematika dotakne. Takih je vse več. Žal se skupne količine odpadkov večajo, po drugi strani pa je vsaj odstotek odloženih odpadkov manjši.
Pripravlja se nova okoljska zakonodaja, ki želi odpraviti sedanji nered pri prevzemanju odpadne embalaže. Koliko odpadne embalaže je pri vas neprevzete in kaj predlagate kot rešitev v sistemu ravnanja z odpadki? Kaj menite o sedanjem predlogu, da bi bila za vsak snovni tok odpadkov odgovorna ena shema? Bo to pomenilo tudi več reciklirane embalaže kot doslej?
V tem trenutku imamo na skladiščenju približno 150 ton embalaže. Ministrstvo je na tem področju premalo aktivno. Zaspalo je. Uradništvo je imuno na te probleme, kot da sami ne bi proizvajali odpadkov. Absurdno je, da se problemi ravnanja z odpadki tako dolgo vlečejo brez rešitve. Enako je pri odpadnem blatu. Politika je odpovedala, saj je razvidno popolno umanjkanje strategije. Imamo nekaj lepih primerov, kako bi lahko za posamezne vrste odpadkov sklenili snovni krog. Takšen model bi bilo potrebno uvesti, kjer je to možno.
Kaj predlagate?
Uveljaviti je potrebno načelo, da je odpadek surovina. Država bi morala trg liberalizirati, da bi delovala konkurenca. Sedaj smo ujetniki visokih stroškov, na katere nimamo vpliva niti vpogleda. Vsi samo tarnajo, kako je vse drago. Tako bi pa trg določil ceno in prepričan sem, da bi s tem za uporabnika dosegli boljše pogoje. Sedanji sistem tudi ni stimulativen za recikliranje, ker bi potem moralo biti vse pod nekim nadzorom. Snovnemu krogu se pa da lepo slediti.
Aktualna je tudi termična obdelava odpadkov. V več občinah Slovenije so izkazali interes za termično obdelavo odpadkov. Kje so za to realne možnosti na Gorenjskem ali se boste pridružili ljubljanski varianti?
Po mojem mnenju so na Gorenjskem pogoji za to samo na Jesenicah. Seveda samo v primeru učinkovite energetske izrabe. Zagotovo pa v Sloveniji več kot dve sežigalnici, morda tri, res ne potrebujemo, saj se sicer zmanjšuje ekonomika in povečuje se pritisk na cene. Ponovno pa me moti cincanje in kupčkanje. Odločitve, ki imajo korist predvsem za končne uporabnike, se sprejemajo odločneje.
Med vašimi dejavnostmi je oskrba s pitno vodo. Poudarjate skrb za naravne vire. Kako merite izgube vod v vodovodnem omrežju, kako jih odpravljate in koliko vlagate v obnovo in novogradnjo komunalne infrastrukture?
Na tem področju smo v zadnjih desetih letih res veliko naredili. Naše vodne izgube so približno tretjinske, kar nas uvršča po uspešnosti v slovenski vrh. Na preko 700 km omrežja imamo vgrajenih preko 50 naprav za telemetrijo, nadzor je učinkovit. Tudi občine dajejo svoj utrip z novimi naložbami in obnovami. Trenutno se na našem območju izvaja ena največjih, to je 14-milijonska, naložba v krvavški vodovod. Na področju meritev pri uporabnikih orjemo ledino. Potem ko smo lani sicer prenovili t. i. »drive-by« sistem, smo hkrati že pričeli vzpostavljati odčitke vodomerov preko omrežja LoRaWan. Tako praktično v realnem času vsak trenutek spremljamo porabo pri vsakem uporabniku. V treh letih bomo na ta način izvedli najmanj 70 odstotkov odčitkov. Pri tem podpiramo in soustvarjamo predvsem digitalno strategijo Mestne občine Kranj na poti preobrazbe v pametno mesto.
Komunalna podjetja lahko s sodobnim voznim parkom prispevate k zmanjšanju izpustov. Se opremljate z zelenimi vozili?
Da, trenutno z e-vozili za osebni promet. Do konca leta bo tretjina naših osebnih vozil na električni pogon. Hkrati načrtujemo postavitev sončne elektrarne, kar nam bo omogočilo samozadostnost. Vpeti smo še v druge zelene projekte Mestne občine Kranj, tudi v segmentu javnega potniškega prometa. Glede na postopen razvoj bomo pristopili tudi k nabavi bolj ekoloških smetarskih in drugih komunalnih vozil. Največ pričakujemo od vodikovih tehnologij. Vključeni smo v pobudo za postavitev polnilnice v kranjski vojašnici. Trenutno je največja ovira ta, da vozila na našem trgu še niso dostopna, medtem ko v Švici Hyundaievi tovornjaki že vozijo.
Tudi pri vas ste morali lani povišati cene komunalnih storitev? Zakaj? Kakšne so cene v primerjavi z drugimi komunalnimi podjetji v Sloveniji? Ste lani uspeli zvišati plače vašim delavcem?
Lani smo povišali cene oskrbe s pitno vodo, vendar izključno zaradi izrazitega povečanja naložb občin, ki jim sledimo z obnovami hišnih priključkov. Letno smo obnovili 400 hišnih priključkov, sedaj pa že tretje leto po 800. Letos smo povišali cene ravnanja z odpadnimi vodami in spet izključno zaradi izrazitega povečanja cen prevzema blata. Drugih podražitev v naslednjih dveh letih ne načrtujemo, saj smo tudi poslovanje celotnega podjetja konsolidirali glede na dane razmere. Dediščina poslovnega leta 2019 namreč ni bila rožnata, temveč izrazito negativna.
S plačami je sedaj bolje?
Seveda smo v letu 2020 kot 2021 uskladili višino minimalne plače. V začetku leta 2020 smo imeli četrtino delavcev pod minimalno plačo, danes nobenega, na minimalni plači jih je le osem od 250. V podjetju smo prilagodili celoten plačni sistem in tako v roku enega leta sicer povečali stroške dela za okrogel milijon evrov, vendar s tem izrazito povečali privlačnost zaposlitve in tudi zadovoljstva zaposlenih. Vsak delavec zasluži pošteno plačilo za svoje delo in osebno ne prenesem krivic iz tega naslova.
Lani je Komunala Kranj dobila skupščino županov ustanoviteljic. Kaj to pomeni za poslovanje podjetja?
To je bilo nadvse dobrodošlo. Župani so tisti, ki ustvarjajo politiko v svojih občinah in so odgovorni občanom za sleherno potezo. Komunala je pač občutljivo področje. Nikakor ne more strategije v komunalnem podjetju ustvarjati ali usmerjati nekdo, ki je po sili razmer ali zaradi povolilnega kadrovskega kupčkanja imenovan iz določene politične kvote. Norost slovenskih predpisov na sploh je, da župani ne morejo biti člani nadzornih ali drugih svetov ustanov na svojem območju, saj so vendar vsakodnevno povezane z delovanjem občine.
Načrti v letu 2021?
V strategiji je uvedba koncepta krožnega gospodarstva v celotnem delovanju našega podjetja, digitalna preobrazba in seveda smeli naložbeni načrti. V tem trenutku zaključujemo pripravo projektov za sušilnico komunalnega blata, ki bi jo radi zagnali do naslednjega poletja, za selitev upravne stavbe, kar bi radi izpeljali do konca naslednjega leta, in postavitev sončne elektrarne še letos. Sledijo že priprave na objekt za začasno skladiščenje in pretovor, a tudi to ni vse. Sedaj nas čaka intenziven 5-letni cikel naložb. V povprečju vsako leto po dva milijona evrov v posodabljanje in optimizacijo našega delovanja.
