Med komunalnimi podjetji
J. V.
Potrebno bo preudarno ravnanje z naravnimi viri in vse bolj intenzivno ravnanje z odpadki – surovinami, tako jih raje poimenujem. Mislim na to, da mora ravnanje z odpadki prehajati v sistem zagotavljanja sekundarnih virov za materiale, ki jih človek potrebuje za svoj obstoj, razmišlja mag. Franc Dover, direktor mariborske Snage. Podjetje je prevzel v času nedelujoče sortirnice in negativnega poslovnega izida, a je zdaj Snaga že na poti do pozitivnega poslovanja. Sicer pa je sogovornik zagovornik samooskrbnosti tudi pri ravnanju z odpadki. Zato se zavzema tudi za termično obdelavo odpadkov. Maribor se namreč odloča za termično obdelavo odpadkov, saj vsi odpadki ne morejo v reciklažo, na odlagališča pa ne smejo. Mariborska Snaga je v januarju praznovala 60-letnico s sloganom, da že 60 let ustvarjajo čisto mesto.
Lani ste uvedli zbiranje odpadne embalaže v rumenih vrečah, v februarju letos pa že izvedli prvo svetovalno-nadzorno akcijo s fizičnim pregledom, kako gospodinjstva ločujejo. Zakaj ste se določili za rumene vreče, kaj so pokazali prvi pregledi in kakšne rezultate dosegate pri ločenem zbiranju odpadkov v zadnjih treh letih?
Za zbiranje odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat v 120 litrskih vrečah smo se odločili predvsem na podlagi prednosti, ki jih prinaša takšna vreča. Kljub kratki življenjski dobi namenskih vreč je njihova prednost krajši čas zbiranja, kar pomeni manjšo porabo goriva na zbrano količino odpadkov in manjše izpuste emisij CO₂ v okolje. To ni vse. Prosojna vreča zagotavlja še mnogo čistejšo zbrano frakcijo v primerjavi z zbiranjem v posodi, lažji je nadzor nad vsebnostjo v vreči. Lažje in kvalitetnejše je sortiranje, več frakcij je za neposredno reciklažo in s tem je boljši celovit okoljski učinek.
Finančni učinek?
Kalkulacije so pokazale, da lahko za strošek, ki je potreben za opremo celotnega območja Maribora s posodami, vreče delimo več let, kot je dejansko amortizacijska doba posode. Tudi v večjih mestih Evrope je trend zbiranja odpadne embalaže v komunalnih vrečah, ki so iz LD-PE materiala in ga je možno v celoti reciklirati.
Neposreden nadzor je nujen.
Svetovalni nadzor je seveda na začetku nujno potreben, saj na ta način uporabnike pravilno usmerimo in jim pomagamo pri razmišljanju, kako ravnati s posameznimi frakcijami. Letos smo v prvem tednu februarja pregledali 487 vreč na 408 naslovih. Vreč s primerno vsebino je bilo 54 %, za kar so si uporabniki prislužili pohvalo. V ostalih primerih, to je 46 %, pa vsaj ena frakcija ni bila pravilno odložena. V takšnem primeru smo uporabnike obvestili o napačni vsebini v rumeni vreči. V zadnjih treh letih beležimo postopno rast ločeno zbranih frakcij, lani 65 %.
Kako je z odpadno embalažo, so tudi pri vas težave? Predlogi v ZVO-2 utemeljujejo spremembe v sistemu ravnanja z odpadno embalažo s cikličnimi težavami, ki povzročajo kupe neprevzetih količin pri komunalnih podjetjih. Kako se to kaže pri vas? S katerimi rešitvami regulatorja bi lahko odpravili vrzeli v sistemu in kaj pomeni sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti za vzpostavljanje novih odnosov za družbe za ravnanje z odpadno embalažo? Kje je ključ rešitve?
Razmere pri prevzemu ločeno zbranih frakcij so neurejene. Pri vseh izvajalcih javnih služb, tudi pri nas, se kopičijo različne frakcije odpadkov, ki so v pretežni meri gorljivi. Prevladujeta mešana odpadna embalaža in odpadne nagrobne sveče. Stanje pri prevzemu se še trenutno bistveno ne izboljšuje. Država je rešitev videla v Uredbi o skladiščenju, ko je konec avgusta 2019 objavila Uredbo o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem (UL RS št. 53/2019). Žal so v Uredbi opredeljeni takšni pogoji, ki terjajo celovite postopke vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in presojo morebitnih vplivov na okolje.
Zakonodajalec ponuja nove rešitve.
Obstoječa zakonodaja v primeru proizvajalčeve razširjene odgovornosti ne predpisuje ravnanja za vse nastale odpadke, ampak le za količine odpadkov dane na trg. Posledično iz leta v leto ustvarja kupe neprevzete odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij. Novost ZVO-2 je prav to, da proizvajalci proizvodov prevzamejo celovito odgovornost v smislu proizvajalčeve razširjene odgovornosti za proizvod v njegovem življenjskem ciklu. Pomanjkljivost v sistemu bi lahko odpravili z jasno opredeljenimi pravili, po katerih bi proizvajalci izdelkov v celoti, torej organizacijsko in tudi finančno, prevzeli odgovornost za vse odpadke, ki nastanejo na območju RS in za katere velja proizvajalčeva odgovornost. Predlogi v ZVO-2 vzpostavljajo tudi nov termin »organizacija«, ki združuje proizvajalce in zagotavlja izpolnjevanje njihovih obveznosti za proizvajalce istovrstnih proizvodov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost.
Ali bo s tem odpadek res že postal surovina, vir? V razpravah o hierarhiji ravnanja z odpadki je v ospredju ločeno zbiranje odpadkov, tudi preprečevanje nastajanja odpadkov. Vendar koncept krožnega gospodarstva in drugačnega ravnanja z viri postavlja pred komunalna podjetja, DROE, celotni sistem ravnanja z odpadki in okoljsko politiko strateško vprašanje – kaj je z reciklažo, kaj s predelavo, kaj z odpadkom kot virom? Kakšno reciklažo zagotavljate pri vas?
Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane. V kolikor bomo vsi skupaj vplivali na potrošniški sistem in se pričeli odgovorno obnašati do narave, bomo lahko naredili največ, kar lahko v danem trenutku. Torej pustiti vzdržno okolje za življenje tudi zanamcem. Na področju ravnanja z odpadki je najpomembneje ločeno zbiranje surovin. Prav tako je hierarhija ravnanja z odpadki jasna. Kot družba moramo stremeti k preprečevanju nastajanja odpadkov z bolj premišljenim načinom življenja. Enostavno povedano, a težje uresničljivo v današnjem potrošniškem svetu. A žal drugače kot da vsak posameznik začne razmišljati tudi o tem, kaj bo jutri in kaj dan potem, ne bo šlo. Potrebno bo preudarno ravnanje z naravnimi viri in vse bolj intenzivno ravnanje z odpadki – surovinami, tako jih raje poimenujem. Mislim na to, da mora ravnanje z odpadki prehajati v sistem zagotavljanja sekundarnih virov za materiale, ki jih človek potrebuje za svoj obstoj.
Kaj lahko stori komunalno podjetje?
Veliko. Na temeljih zakonodaje naj ozavešča, vzpodbuja in daje vzgled pri ravnanju s surovinami. Pri tem naj uporablja tehnološke postopke, ki razbremenjujejo okolje. Ločeno zbiranje surovin na eni strani in sortiranje na drugi strani sta pomembni predispoziciji za reciklažo. Sortirnica je le eden od temeljev v krožnem gospodarstvu. V njej zagotavljamo pripravo frakcij za nadaljnjo predelavo. Tehnološko gledano je dandanes iz zbranih in presortiranih materialov možno proizvesti že zelo kakovosten recikliran material. Vprašanje, kaj v reciklažo in kaj ne, se vse bolj kot na tehnične zmožnosti in okoljsko ozaveščenost, žal, naslavlja na ekonomski vidik. Odpadno plastično embalažo, ki je v očeh javnosti najbolj sporna, moramo spremljati v njenem celotnem življenjskem ciklu. Razumevanje krožnega gospodarstva ni le enoznačna paradigma.
Omenili ste vašo sortirnico, težave z njo ste podedovali. Lani ste morali povišati cene. Poslovanje je oteženo. Kako ste končali lansko poslovno leto in kako boste zagotovili pozitivno poslovanje sortirnice?
Glede na res zahtevne okoliščine in otežene razmere za delo smo leto 2020 uspešno zaključili. Sodelavci so imeli ključno vlogo. Žal o številkah še ne morem govoriti, ker letno poročilo še ni bilo sprejeto na Nadzornem svetu. Potem bomo rezultate objavili. Delo v Snagi sem nastopil s 1. 7. 2020. Lahko rečem, da smo zgradili uspešno medsebojno zaupanje med županom Sašo Arsenovičem in župani zunajmestnih občin, kjer izvajamo GJS ravnanja z odpadki na eni strani in na drugi strani z vodstvom novoustanovljenega Javnega holdinga Maribor mag. Lidijo Pliberšek ter vodilnimi sodelavci posameznih podjetij znotraj holdinga. Kar zadeva sortirnico, smo uspeli izvesti poravnavo z izvajalcem in tako od lanskega oktobra sortirnica obratuje nemoteno v eni izmeni. Za pozitivno poslovanje se bo potrebno ustrezno prilagoditi povečanju masnih tokov v večizmenskem delu, kar že pripravljamo.
Ali sodelujete tudi pri načrtih za gradnjo objekta za termično obdelavo v Mariboru? Stroka ocenjuje, da Slovenija potrebuje tovrstne obrate, še bolj pa obrate za reciklažo.
V Sloveniji nam določene sistemske storitve šepajo. Najbolj bode v oko neprevzemanje nakopičene mešane komunalne embalaže, sveč in blata s komunalnih čistilnih naprav. Osebno zagovarjam čimvečjo samooskrbnost pri pridelavi hrane in pri odstranjevanju odpadkov. Zagovarjam termično obdelavo tam, kjer so za to pogoji in kjer je zagotovljen odjem električne in toplotne energije z možnostjo nadgradnje hladu, to je hlajenja. Prav tako mora biti zagotovljen celotni masni tok surovin, uporaba najboljše tehnologije s čimmanjšimi vplivi na okolje ter poštena komunikacija z okoljem, kjer se načrtujejo takšni posegi. Takšne tehnologije omogočajo nove zaposlitve z višjo dodano vrednostjo in so atraktivne za nove generacije. Za zeleno prihodnost je nujno potrebno razogljičenje in postopni prehod iz fosilnih goriv na nove in zanesljive vire. Seveda se spreminja struktura materialov v izdelkih in s tem tudi v odpadnih snoveh, vendar odpadki so bili, so in bodo tudi v prihodnje.
Vedno jih bo nekaj ostalo.
Hierarhija je znana. V prihodnosti se ne bo smelo več odlagati in tudi termika bo imela svoje zakonitosti. Še posebej tam, kjer je v korelaciji s CO₂ kuponi, ki že dosegajo vrtoglave vrednosti.
Hkrati ko ste začeli z nadzorom rumenih vreč pri gospodinjstvih, sodelujete tudi v mednarodnem projektu WINPOL. Nekatera mesta v Sloveniji so se že odločila za podzemni sistem zbiranja odpadkov in za uvajanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri zbiranju odpadkov. Kakšna je vloga Snage v projektu?
V evropskem projektu Interreg WINPOL sodeluje devet partnerjev iz različni evropskih držav. Namen je izboljšati strategije ravnanja z odpadki, tako da se bodo uvajali inteligentni sistemi, ki bodo vključevali pomembne postopke ravnanja z odpadki. V Snagi vidimo projekt kot priložnost za izboljšanje sistema ločenega zbiranja frakcij in mešanih komunalnih odpadkov v urbanem središču, podrobneje v starem mestnem jedru mesta Maribor. Z odstranitvijo nadzemnih zabojnikov v starem mestnem jedru bomo prispevali k urbanistično urejeni in uporabnikom prijazni komunalni infrastrukturi za zbiranje odpadkov. Z integracijo v koncept pametnega mesta z digitalnimi kazalniki o polnosti zabojnikov lahko bolje optimiziramo transportno logistiko pri zbiranju vseh vrst frakcij iz podzemnih zbiralnic. Pri umeščanje podzemnih zbiralnic tesno sodelujemo z Mestno občino Maribor.
Kaj pa projekt UIA, gre za uvedbo pilotne naprave za predelavo biološko razgradljivih odpadkov? V več centrih za ravnanje z odpadki iz kompostarn že proizvajajo produkte za trg. Kakšni so vaši načrti?
S pilotno napravo za predelavo biološko razgradljivih odpadkov želimo preizkusiti model predelave odpadkov na način, da bi skozi različne tehnološke procese predelave bioloških odpadkov, tj. suho fermentacijo, kompostiranjem, pirolizo, ustvarili produkte, katere bi skupaj z drugimi, predvsem gradbenimi odpadki, po vnaprej določeni recepturi predelali v kakovostno zemljino. To zemljino bi lahko uporabili za sanacijo degradiranih območij in za uporabo na zelenicah v parkih ter urbanih vrtovih. Če bi se skozi vse naštete procese izkazalo, da je predelava bioloških odpadkov na ta način učinkovita in smiselna, bi bila to zagotovo dobra popotnica za iskanja alternativ dosedanjim kompostarnam. Učinkovito bi lahko preprečevali ali pa vsaj omejili negativne vplive na okolje. Na drugi strani pa bi proizvajali produkte za različne namene, kar je pot do prehranske samozadostnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na nova delovna mesta, ki bi se ob uspešni evalvaciji tega projekta lahko v prihodnosti odprla v večjih tovrstnih obratih.
Direktorsko funkcijo v podjetju ste prevzeli lani. Kje so največji izzivi?
Izzivov je kar nekaj. Najpomembnejši je, da ostanemo živi, zdravi, strokovni in motivirani za spremembe okolja in sveta na bolje. V pripravi imamo srednjeročni načrt do leta 2024. V njem bomo to prikazali in verjamem, da nam bo z dobro in uglašeno ekipo te izzive tudi uspelo udejanjiti.
Skrbite za zelene površine in za prijetno urbano podobo mesta. Kakšna je trajnostna ozaveščenost občanov, kakšna pripravljenost, da sodelujejo v projektih za novo, zeleno podobo štajerske prestolnice? Kaj bi postavili na prvo mesto v programu urbanega trajnostnega razvoja?
Snaga kot koncesionar skrbi za urejanje zelenih površin, urbane opreme in vzdržuje čistočo na javnih površinah in javnih sanitarijah. Z različnimi pobudami oblikujemo urbano podobo mesta, vendar vpliva na to nimamo. To je v domeni strokovnih služb Mestne občine Maribor, ki znotraj svojih projektov za ureditev mesta usmerja razvoj in podaja smernice. Sodelujemo strokovno in konstruktivno ter na podlagi izkušenj. Ljudje se vedno bolj zavedajo svoje vloge oziroma možnosti, da sodelujejo pri projektih, ki jih načrtuje ali izvaja občina. Skozi oči družbe Snaga pa je naša prva naloga vzpostaviti in zagotavljati učinkovit sistem ravnanja s surovinami, to je zagotavljati ločeno zbiranje surovin s poudarkom na recikliranju in ozaveščanju občanov, da lahko skupaj ustvarjamo bolj zdravo življenjsko okolje.
