Zelena prenova gradbeništva
E. D.
Izšel je priročnik za krožno gospodarstvo Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe. V knjižnem programu Zelena Slovenija ga je Fit media izdala s podporo MGRT in SRIP-a Krožno gospodarstvo, predvsem pa so za vsebino in izid pokazali veliko pripravljenost interdisciplinarna stroka in podjetja. V priročniku je 67 avtoric in avtorjev, teoretikov in praktikov, objavilo 42 prispevkov na 256 straneh. Priročnik je vsebinsko razdeljen na štiri poglavja: Teoretični koncepti in modeli, Tematski prispevki, Primeri praks in Promocija. Prehod na zeleno prenovo gradbene verige je za gradbeništvo velik izziv, a ponuja tudi veliko priložnost za njegovo večjo konkurenčnost. Publikacija išče odgovore na tri tematska vprašanja: kako do stavb z manj izpusti, kako do krožnih in kako do pametnih stavb. Priročnik je brezplačen. Objavljamo nekaj poudarkov iz prispevkov, ki so objavljeni v priročniku, tako kot smo storili tudi v prejšnji številki revije EOL.
Digitalni potni list materialov kot temelj za krožno gradbeništvo
dr. Dragica Marinič, koordinatorica SRIP – Krožno gospodarstvo:
Ena izmed inovativnih rešitev v trajnostno grajenem okolju in procesni industriji (od arhitektov do dobaviteljev surovin) je pojmovanje zgradbe kot materialne banke in modeliranje informacij o zgradbah v krožnem gospodarstvu v obliki potnega lista materialov, ki je bil razvit v okviru evropskega projekta BAMB – Building as Material Bank (BAMB, 2020). Zgradbe kot materialne banke omogočajo povezovanje potnih listov materialov z reverzibilno zasnovo stavb za optimizacijo vrednostnih verig v krožnem gospodarstvu (Durmišević, 2019). Na ta način dosegamo cilje preprečevanja gradbenih odpadkov in rušenja, zmanjšanje porabe naravnih virov in razvoj v smeri krožnega gospodarstva z industrijsko simbiozo, reševanje izzivov, vezanih na podnebne ukrepe, okolje, učinkovito rabo virov in surovin (BAMB, 2020).
Z uvajanjem digitalnega lista materialov (ki se lahko nanaša tudi na izdelke) je bilo obravnavanih 300 različnih materialov z vsemi informacijami inponazarja eno izmed možnosti gradbenega sektorja za prehod v krožno gospodarstvo (BAMB, 2020). Digitalni potni list, ki se lahko oblikuje z inovativno blockchain tehnologijo (Rudolphi, 2018; Heinrich in Lang, 2019), je uporaben za različne deležnike v celotni vrednostni verigi stavbe, s čimer spodbujamo krožni potencial, inovacije in ekološko oblikovanje izdelkov, ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje odpadkov. V ta namen je bila v letu 2019 za potrebe uporabe BAMB potnih listov materialov oblikovana tudi platforma BAMB za materialne potne liste (slika 4) (EPEA, 2018; BAMB MPP, 2019).
Pametne stavbe in digitalizacija grajenega okolja
dr. Katja Malovrh Rebec, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek za gradbeno fiziko
Egon Likar, Pars d.o.o. Idrija, Podjetje za geodezijo in prostorsko informatiko
dr. Andrej Tibaut, UM, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Informacijsko modeliranje gradenj (BIM – Building Information Modeling) je način komuniciranja, kjer so rezultat 3D modeli objektov grajenih struktur, ki vsebujejo natančne geometrijske podatke kot tudi številne semantične podatke, npr. o materialih, spojih, sestavah, dopustnih kombinacijah, trdnosti, trajnosti. Ideja takšnega pristopa je, da v skupno, »živo« odložišče dodajamo informacije, ki se nam razkrivajo z napredovanjem projektne faze in z novimi spoznanji, do katerih pride zaradi sodelovanja različnih strokovnjakov. Včasih so bile namreč številne informacije izgubljene, podvojene, pozabljene ali zanemarjene… Ideja BIM je pripraviti tak delovni proces, kjer iskanje rešitev ne bo več potekalo zaporedno, temveč bodo različni strokovnjaki svoja znanja lahko prispevali v obliki odzivanja na aktualno stanje razvoja projekta grajene strukture. Slednji se pogosto posodablja, spreminja in prilagaja novim spoznanjem. To velja tako za fazo priprave projektne dokumentacije kot tudi v času izvajanja, kar pomeni, da pri odlični implementaciji dobimo po koncu gradnje tudi realni BIM model objekta, kjer je vse tako, kot je zgrajeno. Pred uvajanjem BIM smo lahko o čem podobnem le sanjali. To prinaša seveda številne prednosti: probleme se rešuje sproti, med gradnjo je veliko manj presenečenj, gradnjo je mogoče veliko bolje načrtovati, kar prinese na koncu tudi številne finančne koristi.
Energetsko pogodbeništvo ali kako do prihrankov energije
Matic Baškovč, u. d. i. g., Resalta d.o.o.:
V Evropski uniji je v skupni porabi energije delež porabe energije stavb kar 40 %. Zaradi tega sta ukrepa zmanjšanje porabe energije in raba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna za zmanjšanje energetske odvisnosti Evropske unije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Za zmanjšanje rabe energije in večjo okoljsko ozaveščenost je na podlagi evropske in nacionalne zakonodaje Vlada RS sprejela Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, ki določa sledeče operativne cilje do leta 2020 oz. 2030 (Energetska prenova stavb, 2019):
prenova 3 % javnih stavb ožjega javnega sektorja letno,
prenova 1,8 mio m² stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014−2023,
izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi in spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1 : 3,
izvedba petih demonstracijskih projektov energetske prenove različnih tipov stavb.
Z energetsko prenovo do nizkoogljičnosti stavb
Gašper Stegnar, Institut “Jožef Stefan”:
Trenutna stopnja energetskih prenov v Evropi je 1 % (Hermelink idr., 2019), medtem ko se v Sloveniji giblje med 2,5 in 3 % (Osnutek Dolgoročne strategije za energetsko prenovo stavb do leta 2050, 2020). Za dosego razogljičenega stavbnega fonda bo treba ta obseg še povečati, sicer cilji ne bodo doseženi, zato morajo predpisi in subvencije bolj spodbujati energetsko prenovo stavb kot novogradnjo. Pri usmerjeni energetski prenovi se bomo soočili tudi s problemi, vezanimi na elektrifikacijo stavb. Razširjena uporaba toplotnih črpalk, električnih naprav in elektrifikacija vozil lahko privedeta do preobremenitve elektro-energetskega omrežja ali povečane cene električne energije v določenem obdobju.
S prodorom novih tehnologij se lahko zgodi, da bodo nekatere imele velik okoljski odtis (npr. baterije) ali težave z učinkovitostjo (npr. omejen čas delovanja toplotnih črpalk v izrednih klimatskih pogojih). Za njihov prenos v prakso mora biti na voljo tudi dovolj usposobljenih strokovnjakov in izvajalcev. Vse to teži k oblikovanju podpornega okolja za investitorje in strokovnjake, da so jim na voljo ustrezna orodja in smernice ter bodo stremeli k ustreznemu odločanju pri ukrepih energetske prenove in izboru nizkoogljičnih tehnologij.
Pozitivni učinki Uredbe o zelenem javnem naročanju na uporabo lesa v gradnji
Mojca Jeneš, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo:
Pozitivni učinek uredbe se je pokazal predvsem v povečanju števila večjih javnih objektov (grajenih z lesom), ki so se začeli izvajati v času od uveljavitve uredbe. Pred njo je bila lesena gradnja dobro prisotna na področju gradnje individualnih stanovanjskih objektov, medtem ko je bila na področju gradnje javnih objektov relativno malo zastopana. Po sprejetju uredbe se je gradnja lesenih objektov okrepila tudi na področju gradnje različnih javnih objektov, s čimer se je lesena gradnja razvijala v dotlej še neznani in nezastopani smeri s strani proizvajalcev in graditeljev lesenih objektov (Direktorat za lesarstvo, 2019).
Po spremembi uredbe, ki je začela veljati leta 2018, po kateri stavbe splošnega družbenega pomena niso več vključene med stavbe, za katere je že v fazi projektiranja določeno, da mora biti vanje vgrajenega vsaj 30 % lesa, pa novih projektov v leseni izvedbi praktično ni. To pomeni drastičen upad novih projektov, ki bi predvideli izvedbo objektov splošnega družbenega pomena v leseni izvedbi oz. vsaj z ustreznim deležem lesa.
Zdravje in dobro počutje v notranjem okolju – restorativno in ergonomsko oblikovanje
Dean Lipovac, Nastja Podrekar, dr. Michael D. Burnard, InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem
Naravo lahko v notranje prostore vnesemo tudi z elementi grajenega okolja, ki posnemajo naravne oblike, vzorce in procese. Primer je ustvarjanje stebrov v obliki drevesa. Druge možnosti vključujejo posnemanje oblik iz botaničnega in živalskega sveta, na primer pohištvo v obliki školjčne lupine ali dekoracija v obliki čebeljega satja. Loki in kupole so dodatni primeri oblikovanja, ki ga je navdihnila narava. Na splošno zaokrožene oblike dobijo prednost pred ravnimi črtami in pravimi koti. Notranji prostori se lahko približajo naravi tudi z uporabo zemeljskih tonov – barv, ki se pogosto pojavljajo v naravnem okolju (Kellert, 2008). Notranje okolje kot celota naj nudi bogato stimulacijo našim čutom in spodbuja radovednost, domišljijo in raziskovanje. Človeško pozornost lahko pritegnejo variacije, ki so prisotne v fraktalih, kontrastih, hierarhično organiziranih oblikah in drugih podobah. Te variacije je treba strukturirati tako, da se diskretni deli dojemajo kot del celote in da je prostore in njihove elemente kljub variacijam enostavno razumeti.
