Industrijska dediščina je priložnost za turizem in revitalizacijo območja – EOL 149/150

Industrijski turizem je mogoče opredeliti kot obiske lokacij, ki prikazujejo določeno vrsto strokovnega znanja iz preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti za širšo javnost. Torej si lahko obiskovalci ogledajo sodobne industrijske objekte, proizvode, storitve, procese, skozi katere se to dvoje ustvarja, ter ljudi, ki so v ta proces vpleteni (Robinson v Jafari, 2003). Način ogleda je različen – lahko se izvaja v obliki vodenih ogledov, opazovanja procesa z galerij ali namensko zgrajenih centrov za obiskovalce. Za obiskovalce so najbolj zanimive industrije, ki proizvajajo prestižne ali ročno izdelane izdelke, hrano in pijačo, uporabljajo zahtevno tehnologijo ali pa imajo zelo znano blagovno znamko. Primeri so ogledi avtomobilskih tovarn, rudnikov, elektrarn, tovarn čokolade, vinskih kleti. Namen tovrstnega turizma je, da obiskovalci dobijo vpogled v delovno okolje ter se nekaj naučijo. Podjetje to izkoristi za namene marketinga in odnosov z javnostmi (Chow, Ling, Yen, & Hwang, 2016), nekatera podjetja pa v svojo ponudbo vpeljejo industrijski turizem kot poseben proizvod. To potem predstavlja dodaten prihodek, lahko se ustvari nova delovna mesta in poveča prepoznavnost podjetja. Rodríguez-Zulaica (2017) razmeji dve vrsti industrijskega turizma. Prva vrsta je aktivni industrijski turizem, ki se nanaša na obisk delovno aktivnih podjetij, kjer je namen obiska spoznavanje tekočih produkcijskih procesov. Druga vrsta pa je turizem industrijske dediščine, ki se nanaša na obisk nedelujoče industrije oziroma objektov nekoriščenih industrijskih obratov. Tu pa je namen obiska spoznati preteklo industrijsko znanje in se hkrati na tak način približati kulturi in identiteti lokalnega okolja zapuščene industrije.

Prav s spoznavanjem industrijskega znanja in hkratnim ohranjanjem industrijske dediščine se uresničuje koncept trajnosti. Trajnostni razvoj pomeni zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij (World Commission on Environment and Development, 1987). Strategija trajnostnega razvoja obsega tri stebre (vidike), ki so nujni za razumevanje pojma trajnosti: ekonomski steber, okoljski steber in družbeno-kulturni steber (World Tourism Organization, 2007). Industrijski turizem v okviru ekonomskega stebra poskrbi, da podjetje dobi nov vir dohodka, inovativen način promocije, nov kanal prodaje ter način ohranjanja lojalnosti kupcev. Z vidika družbeno kulturnega stebra industrijski turizem ustvari nova delovna mesta, ki jih lahko zasedejo tudi starejši zaposleni, ki morda ne morejo več opravljati težjih del. Hkrati pa se ohranja tradicija proizvodnje, znanje in tehnologija ter spodbuja zavedanje o delavski kulturi. Z okoljskega vidika je industrijski turizem pomemben pri revitalizaciji morebiti degradiranega območja. Zapuščeni objekti se lahko prenovijo in spremenijo v sprejemni center za obiskovalce, neuporabljene hale postanejo muzej, delujoči objekti pa se prenovijo v skladu s trajnostno arhitekturo in pripomorejo k večji urejenosti industrijske cone.

V okviru projekta financiranega s strani javnega razpisa “Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem-Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020 za študijski leti 2018/2019 in 2019/2020« (sofinancerja sta bila Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada) smo izvedli študijo vpeljave industrijskega turizma v občini Metlika, ki leži na vzhodu Bele krajine med Gorjanci in Kolpo. Občina meri 109 kvadratnih kilometrov, šteje 8159 prebivalcev in ima 59 naselij (Statistični urad RS, b. d.). Po 2. svetovni vojni je Metlika doživela hiter razvoj industrije in dobila kar tri velike tekstilne tovarne: Novoteks (leta 1956), Beti (leta 1957) in Komet (leta 1963) (Rus, 2003). Vendar pa so različne družbene situacije močno vplivale na nekoč zelo prepoznavno tekstilno industrijo. Tako je Novoteks prenehal s poslovanjem, Beti je prekonstruirana in ne proizvaja več oblačil, ampak prejo. Komet še vedno deluje, imajo pa v Metliki svoj sedež tudi podjetja Kolpa, Status in KZ Metlika. Glede na bogato tekstilno dediščino mesta smo kot primer vpeljave industrijskega turizma izbrali podjetje Beti, ki je tudi najbolj prepoznavna blagovna znamka metliške industrije.

Osnova ponudbe industrijskega turizma bi bila zgodba o dediščini tekstila, ki je v kraju prisoten skozi zgodovino. Predlagana zgodba o industrijski Metliki se torej glasi: »Od lanenega polja in obdelave naravi prijazne preje do tradicionalne narodne noše in ostalih vrhunskih tekstilnih izdelkov. Že od nekdaj pri tem sodelujejo domačini, ki lahko danes tekstilno Metliko prikažejo kot doživetje in omogočijo unikatno izkušnjo industrijskega turizma. Pristnost in domačnost celotni ponudbi dajejo čudovite belokranjske podobe.« Skozi zgodbo lahko razvijemo vsebino ponudbe industrijskega turizma, ki smo jo v primeru Metlike razdelili v štiri turistične pakete, ki so prilagojeni svojim ciljnim skupinam. Prva ponudba bi bila za manjše skupine oseb srednjih let, ki so navdušeni nad kulturo. Druga ponudba bi bila za višje razrede osnovnošolcev ter za srednješolce, ki se na enodnevnem šolskem izletu učijo o pokrajini in industriji. Tretja ponudba bi bila za tranzitne turiste, ki bi jih zanimal tudi nakup izdelkov. Zadnja ponudba pa za družine z majhnimi otroki, ki želijo aktivne počitnice s prepletom ustvarjalnih in športnih aktivnosti.

Osnovni element vsake ponudbe bi bil ogled proizvodnje tovarne Beti, kjer bi se obiskovalci po sprejemu v centru za obiskovalce seznanili z zgodovino podjetja in obiskali muzej z razstavljenimi starimi stroji, izdelki, plakati, fotografijami, zapisi in objavami v časopisih. Nato bi se (predvsem mlajši) udeležili enostavne in zabavne delavnice sitotiska, si ogledali proizvodnjo in se na koncu ustavili v trgovini s spominki in tekstilom, kjer bi ponujali tekstilne izdelke vseh lokalnih proizvajalcev. Da bi tako ponudbo industrijskega turizma lahko izvedli, je predvidena revitalizacija nekaterih objektov. Tako bi v enem od zapuščenih objektov uredili sprejemni center s trgovino, v drugem pa muzej in prostor za delavnico. Prav tako je predvidena ureditev parkirišča ter urbane opreme okolice. V ta namen smo v sklopu projekta oblikovali maketo s predvideno ureditvijo lokacije tovarne Beti, ki bi z novim izgledom pripomogla tudi k boljši umeščenosti industrijske cone znotraj stanovanjskega naselja, ki jo obkroža. Z razvojem nove ponudbe industrijskega turizma smo oblikovali tudi novo grafično podobo, ki bi se lahko uporabljala na spominkih in tekstilnih izdelkih ter tako predstavljala močan promocijski element ponudbe. Prepoznavne belokranjske vzorce bi v sodobni inačici vpeljali na vse tiskane produkte, kot so blokci, zvezki in mape, pa tudi magneti, značke, nalepke, denarnice, torbe in konfekcijski tekstilni izdelki. Pri tisku se vzorec preoblikuje tako, da prekriva le del ali pa celotno zunanjo površino izdelka, lahko pa v spodnji desni kot umestimo še manjši napis METLIKA.

Pri izvedbi industrijskega turizma bi lahko sodelovali nekdanji zaposleni v podjetju ali pa trenutno starejši zaposleni. S tem bi omogočili ponovno aktivacijo nekdanjih delavcev, ki imajo bogato zakladnico znanj o podjetju, oziroma bi starejšim delavcem omogočili ustreznejše pogoje dela na tem novem delovnem mestu. Industrijski turizem bi tako vplival na več dejavnikov trajnostnega razvoja in omogočil revitalizacijo nekdaj tekstilno zelo močne Metlike. Projekt smo predstavili tudi lokalnim deležnikom v turizmu, ki so podprli idejo in bili pripravljeni o njej razmisliti v prihodnosti.

S pandemijo COVID-19 in ukrepi, ki so med drugim najbolj prizadeli turizem, je osrednje vprašanje, kako se bo slovenski turizem postavljal na noge v prihodnosti. Trenutni predlogi kažejo, da bi industrijski turizem lahko postal priložnost za odročnejše lokacije z drugačnimi produkti doživetij, saj proizvodnje delujejo, a s povečanimi varnostnimi ukrepi. V študiji izvedljivosti vprašanje varnosti ni bilo prvotnega pomena, je pa to pomembno področje izzivov prihodnosti za slovenski turizem in zasluži nadaljnje raziskovanje. Poleg tega so nekatere proizvodnje v času pandemije razširile nabor svojih izdelkov s sredstvi za spopadanje s pandemijo. Ta trend lahko opazimo tudi v metliški tekstilni panogi, saj so tekstilci začeli proizvajati zaščitne maske (na primer podjetja Pletisa, Konfekcija Julija in ostali).

Prav ta nova, dodatna ponudba lahko pripomore k zagotavljanju večje varnosti obiskovalcev in hkrati doda nov tržno privlačen element k ponudbi industrijskega turizma. S tem pa trajnostno naravnana destinacija ne poskrbi le za revitalizacijo okolice in spodbujanje ekonomskega razvoja, ampak z varno turistično izkušnjo poskrbi tudi za zdravje obiskovalcev.

1.    Chow, H.-W., Ling, G.-J., Yen, I.-Y. in Hwang, K.-P. (2016). Building brand equity through industrial tourism. Asia Pacific Management Review, 1–10.

2.    Jafari, J. (2003). Encyclopedia of tourism. London; New York: Routledge.

3.    Rodríguez-Zulaica, A. (2017). Redefiniendo el concepto de Turismo Industrial. Comparativa de la terminología en la literatura castellana, francesa y anglosajona. Revista de Turismo y Patrimonio Cultural, 15(2), str. 311-318.

4.    Rus, Z. (2003). Kronika mesta Metlike II, 1941-1991. Metlika: Belokranjsko muzejsko društvo Metlika.

5.    Statistični urad RS (b. d.). Statistični urad RS. Pridobljeno iz: https://www.stat.si/statweb, marec 2019.

6.    World Commission on Environment and Development (1987). Our common future. Oxford, New York: Oxford University Press.

7.    World Tourism Organization (2007). A Practical Guide to Tourism Destination Management. Madrid: WTO.