dr. Mitja Bricelj

Učitelji in podnebne spremembe

Glavni poudarki mednarodne konference učiteljev opozarjajo na spremembo dinamike vodnega kroga, kar se odraža v povečanem številu ujm, spremenjenih vodnih režimih, delovanju morja ter spremenjeni sestavi gozdnih združb. Ti procesi povzročajo škodo, najbolj jih občutimo ob poplavah in sušah. Pritiski človeka na vodne vire naraščajo, narašča tudi ogroženost pred gozdnimi požari. Načrtovanje učinkovitih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe temelji na upoštevanju lokalnih značilnosti povodij. Gre za znanja o delovanju lokalnih hudournikov, izvirov, poplavnih območij ter tehnikah za prilagoditev človeka tem hidrološkim procesom. Ta lokalna znanja danes pospešeno izginjajo, kar kažejo raziskave Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Šole, v sodelovanju z učenci in straši, so centri znanj o lokalnem okolju in izjemen potencial, ki ga kaže vključiti v pripravo prilagoditvenih ukrepov na podnebne spremembe.

dr. Mitja Bricelj
dr. Mitja Bricelj

Društvo učiteljev geografije Slovenje (DUGS) je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) lani pripravilo odmevno mednarodno konferenco »Zaživeti z vodo«. Zaključke konference povzema resolucija Zaživeti z vodo. Zaradi zelo dobrega odziva učiteljev in aktualnosti teh vsebin je DUGS v sodelovanju z MOP ter v sodelovanju z Globalnim partnerstvom za vode Sredozemlja (GWP MED), Mednarodno komisijo za varstvo reke Donave (ICPDR) ter Mednarodno komisijo za Savski bazen (ICSRB) letos organiziral tudi mednarodno konferenco namenjeno podnebnim spremembam. Zaradi izrednih razmer ob pandemiji smo konferenco izvedli »na daljavo« s sodobno video tehniko. Zato je izbrana lokacija konference, Štanjel z odličnimi prilagoditvami arhitekta Maksa Fabianija lokalnim vodnim virom, žal ostala predstavljena le v uvodniku zbornika in kliče k čim prejšnjemu ogledu v nadaljevanju. Arhitekt Fabiani je namreč pri urbani prenovi Štanjela upošteval tudi najmanjše vodne vire, jih premišljeno povezal in vključil v strukturo kraškega naselja. Tovrstna ravnanja so danes, žal, redkost.

Posebej kaže izpostaviti zavzetost organizatorjev in vseh sodelujočih, saj so že pred konferenco vzorno pripravili zbornik (v elektronski obliki je pripravljen za tisk) s kar 55 prispevki udeležencev. Novo razsežnost je dogodku dal uvodni nagovor državne sekretarke Metke Gorišek z ministrstva za okolje in prostor ter nacionalne koordinatorke EU makro-regionalnih strategij Andreje Jerina z ministrstva za zunanje zadeve, ki sta udeležence konference povabili k krepitvi sodelovanja z mladimi in predstavitvi teh rezultatov ob zaključku slovenskega predsedovanja EU Jadransko Jonske strategiji (EUSAIR) maja 2021 na slovenski obali. Pomen vloge šol in učiteljev z vključevanjem mladih v snovanje programov za prilagajanje na podnebne spremembe so osvetlili tudi uvodni govorci prof. Michael Scoullos (GWP MED), Suzane Brandsteter (ICPDR) in Dragan Zeljko (ICSRB). Sledila je intenzivna predstavitev prispevkov z razpravami. Zaključki konference so objavljeni na www.zelenaslovenija.si.

Zaključki konferenc so pomembni mlade

Sklepi obeh konferenc na zelo jasen način opozarjajo na prezrt potencial slovenskih šol in pomen medgeneracijskega sodelovanja za odgovorno ravnanje z lokalnimi vodnimi viri. Gre za možnost izboljšanja sodelovanja pri ravnanju z viri pitne vode, vključno s snovanjem ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti ter ureditev za zagotovitev vodnih virov za pridelavo hrane oz. zmanjšanje škod ob suši. Navedeni ukrepi bi v času podnebnih sprememb zaznavno prispevali k večji »vodni varnosti« lokalne skupnosti in države.

Ne pozabimo, da so šole z mentorji in učenci v preteklosti že opravili izjemno pomembno delo z izobraževanjem o pomenu ločevanja odpadkov. Brez tega pristopa, ki je vključeval tudi ravnanja gospodinjstev, Slovenija ne bi vzpostavila tako učinkovitega sistema ločenega zbiranja odpadkov. Podobno partnersko sodelovanje potrebujemo danes, tokrat za naše vodne vire.

Pitna voda

Upravičeno smo ponosni, da je Slovenija bogata z raznovrstnimi vodnimi viri. Ponosni smo tudi, da imamo »pravico do vode« zapisano celo v Ustavo. Pitno vodo varujemo z zakoni. Vprašanje pa je, kako zakone izvajamo? Pravice poznamo, kaj pa naše dolžnosti Kdo je odgovoren za naš vodni vir? Sploh vemo, od kod prihaja voda v naše pipe? Kakšna je raba na najožjem območju zajetja naše pitne vode? Kakšen je vpliv kmetijstva, industrije, prometa? Kakšna je kakovost naše pitne vode?

To so temeljna vprašanja, ki terjajo JASNE odgovore. Jih poznamo? Oskrbo z vodo izvajajo občinske javne službe. Povežimo se z njimi. Šole lahko ob primernem pristopu mentorjev (velika priložnost medpredmetnega sodelovanja) postanejo odličen partner za izboljšanje odgovornega ravnanja z vodo in vodnimi viri na lokalni ravni. Vprašanja učencev in njihova dejanja nemalokrat prekašajo učinkovitost inšpekcijskih služb. Prav ta in na tako dejaven način pridobljena znanja bodo ključna, ko bodo jutri kot polnoletni občani odločali o novih prostorsko-razvojnih načrtih v svoji občini.

Poplave

Plazovi, hudourniki in poplave postajajo vse bolj pogosti, dobivajo nove obsege in dinamiko, ki presega ti »stoletne vode«. Hidrometeorološke napovedi ne upoštevajo vseh lokalnih značilnosti, ki lahko zaznavno poslabšajo varnost, nemalokrat celo ogrozijo življenja ljudi.

Zato smo se geografi v sodelovanju z MOP/ARSO odločili za krepitev znanj o delovanju voda z označevanje najvišjih zabeleženih gladin vode v lokalnem okolju. Akcija poteka v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, šolo in gasilci s postavljanjem oznak najvišje vode na mestih, kjer je oznaka dobro opazna. Glavni namen: krepiti vedenje o pojavljanju visokih voda in s tem povezane ogroženosti, ki jo lahko zaznavno zmanjšamo z odgovornim ravnanjem, kot je prilagoditev rab (stavb in zemljišč) ter z odgovornim prostorskim načrtovanjem. Šole imajo izjemno pomembno vlogo, da spodbudijo učence in starše k pogovorom o hudourniškem delovanju voda nekoč in danes. Posebno vlogo imajo vsebine o tradicionalnih rabah vodnih virov, njihovi izdatnosti in kakovosti. Pomembne so tudi raznovrstne pojavne oblike vodnih virov – od kalov, vodnjakov, mlinščic ter vzroki za njihovo degradacijo in opustitev.

Obala in morje

Stik kopnega in morja zaznamuje delovanje celinskih voda ter dinamika morja. Gre za pestro obalno pokrajino, ki je izjemno privlačna za razvoj, promet in turizem. Poselitev, cestni in pomorski promet ter turizem so močno preobrazili obalo in povečujejo pritiske na obalne in morske vire, vključno na kopalne vode. Potrebni so premišljeni ukrepi, ki z upoštevanjem vodnih habitatov in povezovanjem zelenih površin lahko zaznavno zmanjšajo pritiske in povečajo kakovost bivalnega okolja na obali. Z inovativnim vključevanjem šol v obravnavo razvoja obale smo v zadnjih letih dosegli velik napredek. Primer: odsek nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo. V okviru izvajanja makro-regionalne strategije EU za Jadran in Ionijo smo vzpostavili sodelovanje med občinama Izola in Koper za pripravo sodobnega medobčinskega načrta za »Zeleno obalo«. V zasnovo predlogov so se dejavno vključile tudi obalne šole, ki jih je povezala nevladna organizacija Pina s projektom »Narišimo obalo«. Septembra 2019 so organizirali akcijo učencev z risanjem vizije obale med Koprom in Izolo na traku papirja v dolžini dveh kilometrov. Predlogi mladih so bili izjemno zanimivi, skrbno posneti ter posredovani pristojnim občinskim službam. Oba župana sta zagotovila, da bodo predloge učencev skrbno preučili in upoštevali pri iskanju ureditev, ki bodo izboljšale kakovost življenja na slovenski obali. To je konkreten primer sodelovanja z mladimi pri načrtovanje razvoja, ki lahko postane vzor drugim obalnim državam.

Navedeni primeri kažejo, da je mogoče povezati obstoječe šolske ustanove (osnovne, srednje, univerze) z občinskimi in državnimi uradi za bolj učinkovito upravljanje z naravnimi viri, vključno s pripravo prilagoditvenih načrtov na podnebne spremembe. Še več. Sodelovanje šol je mogoče povezati v mreže, ki med seboj sodelujejo tudi v čezmejnih povodjih. Zametek takega delovanja je Parlament mladih porečja Save. Za to niso potrebna nova sredstva, novi zakoni in nove ustanove. Potrebno je »le« odgovorno sodelovanje.