Ambasadorka uravnotežene prehrane
Mlečna kraljica, trinajsta po vrsti po izboru Mlekarne Celeia, je ambasadorka uravnoteženega načina prehranjevanja in na slovenskih kmetijah pridelane hrane. Vsako leto se udeleži sejma AGRA v Gornji Radgoni, a tudi drugih tematskih sejmov po Sloveniji, kjer promovira slovensko mleko in mlečne izdelke. Teja Žogan, ki jo je letos, sredi pandemije, doletela ta posebna čast, se seveda dobro zaveda pomembnosti mleka in mlečnih izdelkov v uravnoteženi prehrani. Pa tudi težav s slovensko samooskrbo, kjer vidi priložnost prebivalstva za usmeritev k lokalnim proizvajalcem. Odraščala je na kmetiji na Ponikvi pri Šentjurju. Pravi, da kmečko življenje vpliva pozitivno na posameznika.
Kaj pretehta pri izboru za mlečno kraljico in kakšne dolžnosti prinaša to laskavo ime? Poslanstvo?
Pri izboru pretehta sproščen nastop, poznavanje pridelave/predelave mleka, mleka kot surovine in poznavanje mlečnih izdelkov, oznak, ki so na mleku in mlečnih izdelkih (brez GSO, oznaka izbrana kakovost Slovenije, Višja kakovost), splošna razgledanost, politika (kdo je predsednik države, vlade, minister oz. ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji), prepričljivost, občutek za delo z ljudmi in javno nastopanje. Mlečna kraljica je ambasadorka uravnoteženega načina prehranjevanja in na slovenskih kmetijah pridelane hrane. Vsako leto se udeleži sejma AGRA, a tudi drugih tematskih sejmov po Sloveniji. S predstavitvami, ki so namenjene najmlajšim (obiski vrtcev in šol, do 3. razreda), s pravljicami in pobarvankami navdušuje najmlajše za mleko in mlečne izdelke. Pojavlja se še na poslovnih dogodkih, kjer poudarja pomen domačega mleka in mlečnih izdelkov. Hkrati vabi udeležence, da s pripadnostjo slovenski mlečni industriji ohranjamo urejeno ter razvito slovensko podeželje. To je moje poslanstvo, dela ne bo malo.
V kakšnem položaju so letos proizvajalci mleka? Jih je kriza prizadela?
V letošnjem letu smo se znašli v situaciji, ki ji nismo bili priča še nikoli doslej. Upravičeno lahko rečem, da se je mlečna kriza, zaradi pandemije koronavirusa dotaknila vsake kmetije. V medijih smo lahko zasledili informacijo, dr. A. Pivec, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v Sloveniji proizvedemo 160 milijonov litrov mleka, kar na dnevni ravni znaša 450.000 litrov mleka. In kar nekaj tega mleka Slovenija izvozi. Poiskati nove kupce, ko se meje čez noč zaprejo, je skoraj nemogoča naloga. Za omilitev posledic mlečne krize je bilo v Sloveniji izpeljano kar nekaj aktivnosti kot npr: zaveza, da mlekarne, ki delujejo v Sloveniji odkupijo vso pridelano mleko, v mesecu maju pa je v sodelovanju med največjimi mlekarnami in trgovci potekala akcija pod sloganom Slovensko mleko nas povezuje. Naša družina izhaja iz krize z novo izkušnjo, o pomenu dolgoročnega in trdnega partnerstva domačega podjetja, ki zagotavlja sodelovanje tudi v oteženih razmerah. V času krize smo v Mlekarno Celeia prodali vso pridelano mleko in tudi s plačilom ni bilo težav.
Kakšno je vaše mnenje o uravnoteženi prehrani in kako vi skrbite zase?
Uravnotežena, raznolika in zdrava prehrana je pomembna za naše zdravje. Pozitivno učinkuje na naše telo ter nam daje ustrezno energijo. Jem raznoliko, zdravo prehrano, se pa tudi včasih pregrešim, kar je seveda čisto normalno. Redno se gibam. Najraje grem na kakšen sprehod v naravo ali v hribe, občasno tudi tečem, kolesarim.
Predstavljate mlečno industrijo. Kakšno je vaše mnenje o mlečnih izdelkih v prehrani?
Mleko in mlečni izdelki so pomemben vir zdravja. Zaradi številnih koristnih snovi, ki jih mleko vsebuje, sodi med osnovna živila, ki naj bi jih uživali prav vsak dan. V kozarcu mleka so vse hranljive snovi, ki pomembno prispevajo k rasti in razvoju organizma, krepijo telo in povečujejo odpornost. Mlečne izdelke in njihove pozitivne učinke bom promovirala na različnih sejmih, dogodkih, pri najmlajših v vrtcih ter z objavami preko socialnih omrežij (instagram, facebook), saj se mi zdi pomembno, da ljudje uživamo mleko in mlečne izdelke.
Kaj bi morala Slovenija storiti za višjo stopnjo samooskrbe Slovenije in kje vidite še priložnosti za hitrejše spremembe?
Potrebna je še večja promocija slovenske hrane, ki je zdrava in narejena z ljubeznijo, saj s tem slovensko podeželje raste, tradicija se neguje. Delovna mesta ostanejo v Sloveniji. To je podpora domačim lokalnim proizvajalcem, kmetijam in malim podjetjem. Sicer se mi pa zdi, da smo Slovenci dovolj samooskrbni in znamo poskrbeti zase ter izkoristiti vire, ki so nam dani oz. na voljo.
Zaključujete 3. letnik Visoke zdravstvene šole Celje, kjer se izobražujete za poklic medicinske sestre. Kakšen je vaš odnos do ljudi in kako ste jih kot strokovnjakinja videli skozi oči pandemije?
Delo z ljudmi me veseli, narediti za nekoga nekaj dobrega, mu pomagati. Ljudem lahko že majhna pozornost pomeni zelo veliko in ga osreči. Situacija je močno vplivala na vse nas. Predvsem je bilo ljudi strah, kaj se bo zgodilo, kako bomo vse skupaj prebrodili. Zaradi prepovedi druženja in obiskov z sorodniki so bili starejši tudi osamljeni, žalostni. Ampak se mi zdi, da so/smo vse skupaj sprejeli in upoštevali navodila. Prav tako je bilo zanje zelo dobro in strokovno poskrbljeno.
Skupaj s staršema, dedkom in bratom živite na kmetiji na Ponikvi pri Šentjurju. Katera dela na kmetiji opravljate in kako je delo na kmetiji vplivalo na vaše življenje?
Na kmetiji opravljam različna dela, spravilo krme, pomoč v hlevu, gospodinjska dela. Po navadi stopimo vsi skupaj in tako opravimo delo veliko hitreje. Življenje na kmetiji je lepo. Otroci smo bili veliko več zunaj, v naravi, se družili, jedli smo doma pridelano hrano in zato smo manj kupovali v trgovinah. Ker so bili starši doma, smo se tudi med seboj več družili, ker je vplivalo zelo pozitivno v vseh pogledih.
