Jože Volfand

Krožno gospodarstvo

V novem evropskem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki je sedaj še izrazito linearno, saj se ponovno uporabi le 12 % surovin, so med panogami nekatere izrazito izpostavljene. Tako elektronika in IKT, baterije in vozila ter embalaža. Slovenija je poleg sedmih prednostnih področij izpostavila, pojasnjuje mag. Marija Čebular Zajec, sekretarka na MGRT, še gozdno-lesno verigo, saj je za Slovenijo les strateška surovina. Dokument sicer napoveduje več novih ukrepov, med drugim tudi zastran uporabe reciklatov v proizvodih, vendar je Evropa že pred osmimi leti začela s kampanjo za učinkovito rabo virov, a so spremembe počasne. Ali bo Slovenija sprejela nacionalni akcijski načrt za krožno gospodarstvo? Da, je že skoraj usklajen. Ni pa še dogovorjeno, kdo bo koordinator za izvedbo načrta, odgovarja mag. Marija Čebular Zajec.

mag. Marija Čebular Zajec
mag. Marija Čebular Zajec

Slovenija je podprla Nov akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo. Prav krožno gospodarstvo naj bi bilo temelj zelenega dogovora in približevanja podnebni nevtralnosti. A podatki so zelo zgovorni. Evropsko gospodarstvo, tudi slovensko, je večinoma še vedno linearno, saj se le 12 % sekundarnih materialov in virov ponovno uporabi, črpanje naravnih virov se povezuje z indeksi rasti, vse to pa je povezano z emisijami toplogrednih plinov. Se EU šele zdaj zaveda, kako je z uporabo virov, saj je o tem že sprejela nekaj dokumentov, spremembe pa so počasne? Kje torej zdaj EU vidi največ priložnosti, da se začne hitrejši prehod v zeleno oz. krožno gospodarstvo glede na to, da smo že pred osmimi leti brali manifest za Evropo, ki bo učinkovita z viri?

Res je, Slovenija je podprla nov akcijski načrt Evropske unije za krožno gospodarstvo. Kljub temu, da je bil prvi akcijski načrt sprejet že leta 2015, je danes evropsko gospodarstvo, kot ugotavljate, še vedno pretežno linearno. To pomeni, da smo še vedno preveč potratni, da viri niso polno izkoriščeni. To pušča posledice v naravi, ki se kažejo kot prekomerno izkoriščanje naravnih virov, težave z odpadki, prevelike emisije. Hkrati pa to predstavlja tudi grožnjo konkurenčnosti evropske industrije zaradi visoke uvozne odvisnosti od surovin, nestabilnosti njihovih cen, oteženega dostopa do njih zaradi omejenosti, kar velja predvsem za kritične surovine. Pandemija COVID-19 je še bolj razgalila te ranljivosti.

Zakaj?

Povzročila je motnje v dobavnih verigah, industrijski proizvodnji, zunanji trgovini in pretoku kapitala. Šok, ki ga doživlja gospodarstvo v EU je veliko hujši od zadnje gospodarsko finančne krize iz leta 2008. Zato in zaradi močne gospodarske soodvisnosti Evrope je pomembno, da bo okrevanje šlo tudi v smeri krepitve evropske industrijske in strateške avtonomije. Pri tem je vloga zelenega prehoda in digitalne transformacije ključnega pomena. Slovenija je ena izmed 17 držav EU, ki so se pridružile pobudi za zeleno okrevanje gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Veseli pa me, da tudi na podjetniški ravni klijejo pobude k nacionalnemu zavezništvu za zeleno okrevanje gospodarstva, kot je to na primer pobuda CERa. Zavedanje o podnebnih spremembah in prehodu v krožno gospodarstvo v Sloveniji in v EU se čedalje bolj krepi. Tudi politične prioritete nove Evropske komisije to potrjujejo. Evropski zeleni dogovor bo ključno prispeval k viziji podnebno nevtralne Evrope 2050. Krožno gospodarstvo lahko, po ocenah mednarodnih institucij, prispeva do 60 % k znižanju emisij toplogrednih plinov.

A ne le gospodarstvo.

Seveda ne. Evropska unija smo ljudje, ki nastopamo v vlogi potrošnikov, volivcev, zaposlenih, itd. Če bomo v teh različnih vlogah zahtevali bolj trajnostno ravnanje, proizvode in storitve, bomo to tudi dosegli. S tem lahko prav vsak prispeva svoj delček k Evropi, ki bo znala bolje gospodariti z viri.

Med sektorji, ki jih načrt posebej naslavlja, so elektronika in KT, baterije in vozila, embalaža, plastika in druge. Ali so morda znani podatki, koliko virov potrebujejo te panoge in kako si prizadevajo za kroženje materialov?

Evropska komisija načrtuje 35 ukrepov v celotnem življenjskem ciklu izdelkov, osredotoča pa se na 7 sektorjev oziroma področij. Na prvih mestih so elektronika in IKT, baterije in vozila, embalaža. Električna in elektronska oprema je eden najhitreje rastočih tokov odpadkov v EU. Izdelki, dani na trg EU, bodo morali biti zasnovani tako, da bodo trajali dlje, da jih bo lažje popraviti in nadgraditi, reciklirati in ponovno uporabiti. Da bi hitro dosegli napredek pri izboljšanju trajnostnosti nastajajoče vrednostne verige baterij za elektromobilnost ter okrepili krožni potencial vseh baterij, bo Komisija predlagala nov zakonodajni okvir za baterije. Predlagala bo tudi revizijo pravil o izrabljenih vozilih. Embalaža pa je čedalje večji izziv. V letu 2017 je bil dosežen nov rekord – 173 kg odpadne embalaže na prebivalca v Evropi. Pobude na tem področju bodo prispevale k zmanjšanju (prekomerne) uporabe embalaže in odpadne embalaže, spodbujanju zasnove za ponovno uporabo in možnosti recikliranja embalaže. Upoštevale bodo nujno zmanjšanje kompleksnosti embalažnega materiala, vključno s številom uporabljenih materialov in polimerov.

Najbolj je na udaru plastika.

V prihodnjih 20-ih letih se pričakuje podvojitev uporabe plastike. Do leta 2050 naj bi plastika predstavljala 20 % porabe naftnih derivatov, 15 % emisij toplogrednih plinov in lahko se zgodi, da bo v oceanih več plastike kot rib. Zato bodo podane nove obvezne zahteve glede vsebnosti recikliranih materialov. Poseben poudarek bo dan reševanju težav z mikroplastiko. Oblikoval se bo okvir politike o plastiki na biološki osnovi ter o uporabi biološko razgradljive plastike ali plastike, primerne za kompostiranje.

Poleg tekstila in hrane so v načrtu posebej omenjene še stavbe in gradbeništvo? Zakaj?

Za gradnjo so potrebne ogromne količine virov. Zaradi tega nastane okoli 50 % vsega izkopanega materiala. Gradbeni sektor povzroča več kot 35 % vseh odpadkov, ki nastanejo v EU. Tudi na tem področju bo predstavljena celovita strategija za trajnostno grajeno okolje, ki spodbuja načela kroženja za stavbe. Zajete panoge oziroma področja so z vidika velike porabe surovin pravilno izbrane, saj predstavljajo največji potencial za prihranke in za krožno ravnanje.

Slovenija je pri podpori evropskemu akcijskemu načrtu za krožno gospodarstvo opozorila na gozdno lesno verigo, ki sicer v njem ni omenjena. Zakaj to mnenje?

Slovenija je v stališču do akcijskega načrta posebej izpostavila gozdno – lesno verigo, saj se kot izrazito gozdnata država zavedamo, da je les strateška surovina. Optimalna izraba lesa, ki je naravni obnovljiv vir, je mogoča zgolj s prehodom v nizkoogljično in krožno biogospodarstvo. To je pomembno tudi z vidika blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, zaradi zdravstvenih koristi in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Ali dokument dovolj govori o tem, da bi morali z raziskavami, razvojem in inovacijami dosegati večjo uporabo reciklatov v proizvodih izpostavljenih panog?

Raziskave, razvoj in inovacije so ključne za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Ta prehod namreč zahteva novo odlično znanje in razvoj novih tehnologij in materialov, kar je možno le s pospešenim spodbujanjem raziskav in inovacij. Pri tem je potrebno izkoristiti ves potencial, ki ga prinaša digitalizacija, vključno z umetno inteligenco. Pri vseh panogah je potrebno krepiti raziskave, razvoj in inovacije, da bi prišli do bolj trajnostnih materialov, tehnologij, proizvodov in storitev. To hkrati pomeni tudi krepitev deleža reciklatov v proizvodih.

Uporaba obnovljivih virov in reciklatov je še zlasti izziv za gradbeništvo in stavbe. Ali je točna ocena, da tudi Slovenija potrebuje pospešek za prehod na trajnostno gradnjo in celovit pristop k prenovi stavbnega fonda?

Grajeno okolje igra pomembno vlogo pri prehodu v krožno gospodarstvo, saj stavbe porabijo veliko energije, vsebujejo velike količine materialov, od katerih večina zahteva pridobivanje mineralov, proizvodnjo cementa in betona, jekla in drugih sintetičnih snovi z visokim ogljičnim odtisom. Navedla sem že, da gradbeni sektor povzroča več kot 35 % vseh odpadkov. Uporaba reciklatov v gradbeništvu je velik izziv. Ne glede na to pa bo Komisija v okviru revizije uredbe o gradbenih proizvodih razmislila tudi o uvedbi zahtev glede vsebnosti recikliranih materialov za nekatere gradbene proizvode, seveda ob upoštevanju njihove varnosti in funkcionalnosti. Ni dvoma. Tudi Slovenija potrebuje prehod na bolj trajnostno gradnjo in celovit pristop k prenovi stavbnega fonda tako z vidika večje energetske kot tudi snovne učinkovitosti. Ukrepi na tem področju so med drugim opredeljeni v okviru NEPN.

Toda cilje pri konceptu krožnega gospodarstva ne bo mogoče doseči brez raziskav in razvoja ter brez naložb. Kako bi to morali upoštevati v razvoju Slovenije do leta 2030, v desetletju, ki mu je marsikatere usmeritve predstavil prav NEPN?

Prehoda v krožno gospodarstvo ne bo mogoče doseči brez pospešenega vlaganja v znanje, raziskave, razvoj in inovacije. Hkrati bodo potrebne tudi velike investicije v uporabo oziroma aplikacijo novih rešitev in tehnologij. Po mojem mnenju je danes vsaka večja investicija, ki ne upošteva krožnosti, znižanja porabe energije, surovin in emisij, dolgoročno zgrešena investicija. Načrti za naložbe, ki bodo pripeljale do želenega zelenega in krožnega prehoda ter digitalne preobrazbe, morajo izhajati iz vseh programskih dokumentov, začenši s Strategijo razvoja Slovenije 2030, ki opredeljuje nizkoogoljično krožno gospodarstvo kot enega od 12-ih ciljev do leta 2030. Usmeritve postavlja tudi NEPN 2030. Pripravljajo se še drugi strateški dokumenti. Naj omenim le Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije 2050, novo industrijsko strategijo Slovenije 2021-2030 in dokumente za novo finančno perspektivo EU 2021-2027.

IKT, foto Bruno
IKT, foto Bruno

Zakaj ste v stališčih kot ključno misel zapisali, da je potrebno zagotoviti povezanost enotnega trga EU za sekundarne surovine in stranske proizvode v verigah vrednosti, ki jih je akcijski načrt razvrstil prednostno? Za katere rešitve pa se posebej zavzemate na področju industrijske simbioze, biosektorja in uporabo digitalnih tehnologij za sledljivost surovin?

Prvi pogoj za dobro delujoče krožno gospodarstvo je dobro delujoč trg za sekundarne surovine. Ne le nacionalni, pač pa evropski notranji trg zaradi ekonomije obsega. Glede sekundarnih surovin obstajajo namreč številni izzivi pri konkuriranju s primarnimi surovinami iz razlogov, ki niso povezani le z njihovo varnostjo, ampak tudi z njihovo učinkovitostjo, razpoložljivostjo in stroški. Če dobavne verige ne obstajajo oziroma ne funkcionirajo tako dobro kot pri primarnih surovinah, potem se bodo podjetja težko odločala za njihovo uporabo. Uvedba zahtev glede vsebine recikliranih materialov v izdelkih bo prispevala h krepitvi trga sekundarnih materialov.

In industrijska simbioza?

Kar se tiče industrijske simbioze, bi želeli, da se pri obnavljanju ali vzpostavljanju novih industrijskih con in parkov vanje privabi taka podjetja, ki bodo delovala v skladu z načeli industrijske simbioze. To pomeni, da bo med njimi potekala izmenjava odpadkov, stranskih produktov, odpadne vode in energije, in sicer zaradi ponovne uporabe, preprečevanja odpadkov in nižanja stroškov. Že zdaj v Sloveniji poznamo kar nekaj primerov industrijske simbioze med posameznimi podjetji, nimamo pa še takih parkov, kot jih poznamo iz tujine, npr. z Nizozemske. Pomembno vlogo pri omogočanju prehoda v krožno gospodarstvo pa ima digitalizacija. Potrebno je izkoristiti ves njen potencial za pridobivanje informacij o izdelkih, vključno z rešitvami za sledljivost proizvodov, kot so digitalni potni listi. Sledljivost in zbiranje zanesljivih podatkov ima prednost tudi za potrošnike, saj zmanjšanje tveganja za goljufije.

Ali bo Slovenija sprejela nacionalni akcijski načrt za krožno gospodarstvo? Kdo bo nosilec domačega sistematičnega pristopa za več krožnega gospodarstva v Sloveniji?

Vlada Republike Slovenije je že novembra lani naložila resorjem, da v sodelovanju z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT KIC Climate in EIT KIC Raw materials) in Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske komisije pripravijo in uskladijo Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo. Gre praktično za nacionalni akcijski načrt za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in družbo. V ta namen je bila ustanovljena Medresorska delovna skupina pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor, ki ima nalogo, da poda predlog glede vzpostavitve stičišča za krožno gospodarstvo. Vsebina tega projekta je po dobrem letu in pol praktično usklajena. Prehoda v krožno gospodarstvo in družbo se je potrebno lotiti sistemsko. Najbolje z eno osrednjo institucijo, ki bo predstavljala stičišče vseh pobud in aktivnosti ter nudila podporo nadaljnjemu razvoju na tem področju. Ali bo vlogo stičišča prevzela kakšna izmed obstoječih institucij ali pa bo za ta namen ustanovljena nova institucija, je še stvar pogajanj in končne odločitve Vlade Republike Slovenije.