Prvi v regiji z dekarbonizacijo taljenja stekla z vodikom, povrh pametna steklenica – EOL 149/ 150

Steklarna Hrastnik je lani poslovala dobro, višja je bila dodana vrednost, prav tako čisti prihodki. Pandemija močno vpliva na podjetja. Kje se najbolj kažejo težave, kako ukrepate? Ali bodo nove ekonomske razmere upočasnile vaše investicije oziroma načrte digitalizacije in avtomatizacije?

Pandemija je vplivala tudi na naše poslovanje. Soočamo se z upadom naročil na vseh segmentih. Za stabilizacijo poslovanja smo sprejeli več ukrepov. Tudi znižanje obsega letošnje naložbe, katere vrednost bo znašala sedaj 18,5 milijonov evrov. Osrednji del investicije predstavlja postavitev nove G peči v naši enoti Vitrum. Ta investicija je nujna za obstoj steklarne, saj se bo B peči v enoti Special v naslednjih dveh letih iztekla življenjska doba. V primeru, da se na tej peči zgodi karkoli nepredvidljivega, bi to pomenilo, da Steklarna Hrastnik ostane brez peči. To bi pomenilo izgubo vseh delovnih mest v Steklarni Hrastnik in socialno bombo za Zasavje. Steklarna je namreč med največjimi zaposlovalci v Zasavju.

Manj bo najbrž tudi drugih naložb?

Seveda. Tudi glavnino projektov na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije smo prestavili na naslednje leto. Te investicije vključujejo nakup novih kontrolnih linij, robotov, ki zlagajo steklenice v palete, in tehnologijo, ki omogoča avtomatski prevoz končnih izdelkov v skladišče. Vrednost te investicije znaša slabih 6 milijonov evrov. Ekipe sicer intenzivno razvijajo projekt kljub dejstvu, da se bodo nakupi zamaknili.

Za Steklarno Hrastnik je znano, da ste veliko vlagali v trajnostni razvoj. V zadnjem petletnem obdobju ste porabo energije na tono staljenega stekla znižali za 12 %. Lani ste zagnali prvo B2B sončno elektrarno v Sloveniji, s katero pridobivate zeleno energijo. Dokončali ste zahteven projekt prehoda napajanja z električno energijo s 35 kV na 20 kV. Katerim srednjeročnim trajnostnim ciljem sledite? Kdo je pobudnik teh ciljev, menedžment, lastniki, kupci …? Znano je, da se prehod v zelene note poslovanja začnejo pri glavnem menedžerju. So vaši okoljski rezultati poslovanja tudi ekonomsko upravičeni?

Trajnostno delovanje je del strateške usmeritve Steklarne Hrastnik. Zato so naši cilji ambiciozni. In timski. To je skupni cilj menedžmenta, zaposlenih in tudi lastnika, saj je odgovorno ravnanje do okolja danes med poslovnimi partnerji ne le zaželeno, ampak pričakovano. Nujno. Odgovorno delovanje do okolja je pomembno tudi zaradi prebivalcev, ki živijo v naši občini, kajti želimo sobivati z okoljem in njegovimi prebivalci, od koder prihajajo številni naši zaposleni. Poleg tega se naložbe v okolje splačajo, so ekonomsko upravičene. To se kaže ne le pri pozitivnem odzivu lastnikov blagovnih znamk, ki jim je zelo pomembno, kako je steklenica narejena, ampak tudi pri znižanju stroškov. Začetne investicije v vrhunsko proizvodnjo in inovativne rešitve niso majhne, a to prinaša dolgoročne bonuse na številnih ravneh poslovanja steklarne.

Sledite dekarbonizaciji. Lani ste izvajali zadnje faze projekta OPERH2 za optimizacijo pretvorbe energije za zmanjšanje deleža rabe fosilnih goriv z vodikom pri industrijskemu taljenju stekla. Kot je znano, si na pilotni skali prizadevate zmanjšati ogljični odtis taljenja stekla za 15 %. Ali vam bo uspelo razviti nove tehnološke rešitve izgorevanja in implementirati vodikove tehnologije?

Izvajanje zaključne faze projekta OPERH2, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, še poteka. Projekt bo zaključen septembra letos. Zaključek projekta je bil prestavljen zaradi epidemije saj na projektu sodelujejo izvajalci iz tujine. Sicer smo novo tehnološko rešitev izgorevanja s souporabo vodikom, ki omogoča taljenja stekla z zmanjšanim ogljičnim odtisom, že razvili in preizkusili. Z implementacijo in integracijo vodikove tehnologije z OVE in steklarsko pečjo bomo kot prvi v regiji eksperimentalno potrdili dekarbonizacijo taljenja stekla z vodikom. V naslednji fazi načrtujemo uporabo te tehnologije tudi na industrijskem nivoju. Prve rezultate pričakujemo v naslednjih treh letih.

Skupaj z Evropsko federacijo za embalažno steklo (FEVE) in drugimi dvajsetimi steklarnami iz celotne Evrope načrtujete projekt industrijske hibridne steklarske peči, pri katerem naj bi na industrijskem nivoju zamenjali do 80 % fosilnih goriv z električno energijo. S projektom želite na steklarski peči kapacitete 120 t/dan znižati izpuste CO₂ za 20 %. Glede na energetsko intenzivnost steklarske industrije bi bil lahko to eden največjih trajnostnih projektov za znižanje CO₂ emisij v Sloveniji. Kdaj bo demonstracija projekta?

Gre za dva ločena mednarodna projekta. Pri prvem skupaj z dvajsetimi steklarnami v okviru Evropske federacije za embalažno steklo (FEVE) načrtujemo postavitev hibridne steklarske peči, kjer bomo 80 % fosilnih goriv zamenjali z obnovljivo električno energijo. Hibridna peč bo v industrijski izvedbi postavljena pri Ardagh Group v Nemčiji.

Drugi projekt je prenos vodikove tehnologije za taljenje stekla na industrijski nivo. To tehnologijo trenutno razvijamo v okviru projekta OPERH2 na pilotnem nivoju. Pri projektu bo del fosilne energije (zemeljski plin) zamenjan z vodikom, s tem pa bo zmanjšan ogljični odtis. Specifika tega projekta je, da je sistem možno implementirati na obstoječo tehnologijo steklarski peči, ki uporabljajo kot gorivo zemeljski plin, ter to, da je sitem zelo fleksibilen, saj omogoča dekarbonizacijo z vodikom v poljubni stopnji glede na razpoložljive vire OVE. To pomeni, da lahko med samim procesom določamo, koliko bomo uporabili vodika in koliko zemeljskega plina. To je dobro iz ekonomskega in okoljskega vidika.

Od kod vodik?

Vir uporabljenega vodika je bistven. Običajno se lahko dodaja vodik iz fosilnih goriv, ki je dostavljen v tlačnih skladiščnih posodah. S tem pravzaprav ogljičnega odtisa proizvodnje ne zmanjšujemo v polni meri, ker moramo v končni bilanci postopka upoštevati ogljični izvor vodika. Pri projektu smo se zato osredotočili na alternativne tehnološke rešitve, ki ne vključujejo vodika iz obstoječih fosilnih goriv. Zeleni vodik pri pilotnem projektu pridobivamo z elektrolizo vode in z energijo iz OVE (sončne elektrarne). Na industrijski skali bomo vodik kot brezoogljični vektor prav tako pridobivali z elektrolizo vode, kot vir energije pa bomo uporabljali zeleno elektriko. Predvidoma bomo dosegli 20 % znižanje CO₂ na industrijskem nivoju v naslednjih petih letih.

Demonstracija bo v Hrastniku.

Da. Že letos bo pilotna predstavitev projekta potekala v Steklarni Hrastnik v enoti Vitrum. To bo prvi takšen projekt, ki bo letos uspešno zaključen v steklarski industriji. Ob tem bi še rad poudaril, da bo nova G peč, ki ima kisikovo tehnologijo, v katero bomo investirali letos, vključevala že vse potrebno za implementacijo te inovativne vodikove tehnologije. Na novi G peči v naslednjih letih načrtujemo dekarbonizacijo z vodikom na industrijskem nivoju, kar bo prav gotovo eden večjih trajnostnih projektov v Sloveniji.

Na področju krožnega gospodarstva ste izvajali projekt eBOTTLE, pri katerem razvijate serijo pametnega embalažnega stekla, ki bo uporabnikom omogočalo nove funkcionalnosti v povezavi s pametnim telefonom in blagovnim znamkam, in sicer na osnovi tehnologije RFID. Spremljanje z elektronsko označenimi steklenicami eBOTTLE naj bi omogočalo tudi analizo življenjskega cikla v verigi vrednosti od proizvodnje do recikliranja ter s tem povečanje proizvajalčeve celotne odgovornosti. Kakšni so trenutni rezultati tega projekta?

V okviru projekta je bil že izdelan prototip embalaže, sedaj pa prehajamo v fazo demonstracijske kvalifikacije. Ta faza bo potekala v sodelovanju z deležniki v dobavni verigi vključno s končnimi kupci. S projektom eBOTTLE v bistvu razvijamo pametno embalažo. Embalaža preko neposrednega stika med uporabnikom in blagovno znamko vpliva na povezanost kupca z blagovno znamko. To je njena ključna prednost. Kupca povezuje s končnim izdelkom s pomočjo možnosti za interakcijo in dodatnih informacij. S pomočjo pametne steklenice lahko kupec izve, kje je bila na primer določena pijača narejena, v katerem sodu se je starala in podobno. Hkrati steklenica vpliva na skrajšanje nakupnega procesa, saj omogoča dostop do spletnega mesta. S tem lahko v trenutku, ko se kupec odloči, da želi ponoviti svoje naročilo, to naredi zelo hitro, brez izgube časa. Steklenica omogoča tudi interaktivne funkcije, kot na primer spremljanje temperature in volumna pijače preko telefona, osvetljevanje steklenice z vgrajeno LED lučko v poljubni barvi ali utripanje steklenice po glasbi v prostoru. Vse te dodatne funkcionalnosti so koristne tudi pri promociji izdelkov tako v barih kot na prodajnih policah.

In kako kupec ve, da je steklenica pametna?

Steklenica ima t. i. elektronsko značko, ki je elektronska naprava. Slednja se lahko poveže s pametnim telefonom preko Bluetooth-a. Je pa elektronska značka na steklenico integrirana tako, da se jo da enostavno ponovno uporabiti, steklo pa reciklirati. Tukaj zopet prihaja v ospredje naša trajnostna naravnanost. Značka je na steklenico pritrjena z vezivom na biološki osnovi. Kupec jo lahko odstrani in jo vrne v steklarno ali blagovni znamki.

Lani je Steklarna Hrastnik pričela s pilotno-demonstracijskim projektom DEKORA za pametno dekoracijo in funkcionalizacijo steklenih izdelkov. Velik del projekta je posvečen ekološkemu dizajnu. Želite vzpostaviti platformo za spremljanje snovne in energetske učinkovitosti z obogateno resničnostjo, s katero boste v kar največji meri poskušali zmanjšati vnos snovi in energije v proces oplemenitenja izdelkov. Kako dolgo bo trajal projekt in katere konkretne rezultate si obetate?

Steklo se že tradicionalno dekorira z barvami, ki vsebujejo težke kovine in neobnovljive materiale. Naš cilj je, da uporabljamo zgolj barve brez težkih kovin ter klasičnim barvilom vnesemo t. i. bio-dodatke in jih tako naredimo bistveno bolj trajnostne. To bomo spremljali s platformo. V okviru projekta bomo postavili novo avtomatsko linijo za dekoriranje in funcionalizacijo izdelkov. Vse procese bomo s pomočjo umetne inteligence in obogatene resničnosti t. i. augmented reality natančno spremljali in na ta načni optimizirali uporabo surovin, kot so barve in topila, ter energentov. Obe omenjeni rešitvi bosta doprinesli k povečanju uporabe okolju prijaznih procesov.

V vašem trajnostnem poročilu razkrivate, da ste leta 2019 v raziskovalno-razvojno dejavnost, usmerjeno v krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj vložili 1,13 milijona EUR. Na podlagi katerih kazalnikov določate letne in srednjeročne investicije? Kaj napovedujete za naslednja tri leta?

Letne in srednjeročne investicije določamo predvsem na podlagi finančnih kazalnikov poslovanja ter na podlagi dinamike in zahtev trga ter okolja.

Za naslednja tri leta bomo izvedli intenzivna investicijska vlaganja v obnovo steklarskih peči, tehnologijo, digitalizacijo in avtomatizacijo ob vzporednem vlaganju v rešitve in inovacije za zagotavljanje minimalnega ogljičnega odtisa. Steklarna je v razvojne in raziskovalne projekte vložila 1,13 mio evrov lastnih sredstev. V prihodnjih letih pričakujemo še večji obseg teh vlaganj. Veliko je odvisno tudi od uspešnosti novih prijav na razpise. Trenutno pa je največji razvojno- raziskovani projekt ravno Dekor, ki se bo zaključil v letu 2022.

Katere spodbude bi bile po vašem mnenju potrebne oziroma koristne, da bi se podjetja ambiciozneje odločala za investicije v dekarbonizacijo in modele krožnega gospodarstva? Slovenija je močno podprla nov evropski akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Kaj predvsem pričakujete od ekonomske in okoljske politike za hitrejši prehod v zeleno gospodarstvo oz. vzdržen razvoj?

Ponavljam. Odgovorno ravnanje, trajnostno ravnanje steklarne je del njene strateške usmeritve. Glavnina naših investicij zato prispeva k znižanju ogljičnega odtisa oz. k bolj okoljsko sprejemljivim procesom na vseh nivojih in področjih poslovanja steklarne. Zagotovo vsa ta prizadevanja in procese lahko dodatno spodbudi država s stimulativno davčno politiko in projekti na tem področju. To niso in ne smejo biti prizadevanja posameznih podjetij, ampak skupni interes vseh v državi, ki si prizadevajo za zeleno Slovenijo.