Slovenski vozniki naklonjeni samovozeči vožnji, a z nekaj dvomi – EOL 148

Že danes se avtomobilska industrija usmerja v razvoj in proizvodnjo samovozečih vozil, ki jih lahko umestimo v 5 ravni avtonomnosti, določenih glede na relativni obseg avtomatizacije [1]. Stopnja 0 pomeni “Brez avtomatizacije”, kjer voznik upravlja vozilo brez podpore sistemov za pomoč vozniku. Stopnja 3 predstavlja “Zelo avtomatizirano vožnjo”, stopnja 4 “Popolnoma avtomatizirano vožnjo”. Najvišja stopnja, stopnja 5, pa predstavlja “Popolno avtomatizacijo”, v okviru katere so sistemi še vedno v fazi testiranja.

Stopnja 4, katere uvedba je najbolj verjetna v bližnji prihodnosti, omogoča popolnoma avtonomno vožnjo, v okviru katere vozilo večino časa »vozi« neodvisno, voznik pa lahko med tem svojo pozornost posveča drugim opravilom. Prednosti tovrstnih vozil se kažejo na različnih področjih, izmed katerih izstopajo sledeča:

• Zmanjšanje števila prometnih nesreč. Znano je namreč dejstvo, da do 94 % prometnih nesreč povzročijo vozniki, kar ima lahko vzrok tudi v raznih motnjah na voznika (ki se nahajajo v vozilu ali izven njega) [2]. Določeni viri navajajo, da bodo samovozeči avtomobili zmanjšali število smrtnih prometnih nesreč za 90 % in s tem letno rešili 30.000 življenj [3],
• zmanjšanje prometnih zastojev,
• zmanjšanje emisij CO₂,
• zmanjšanje porabe goriva,
• povečanje dostopnosti in mobilnosti,
• nižji stroški potovanj,
• učinkovitejše parkiranje.

Kljub očitnim prednostim pa pred obsežnejšim testiranjem samovozečih vozil v realnih okoljih ter pred dejansko uporabnostjo ostaja nešteto vprašanj in izzivov, na katere bo potrebno odgovoriti na tehnološki in regulativni ravni predvsem s področja odgovornosti, varovanja in varnosti podatkov, varnostnih protokolov, infrastrukturnih posegov … Nenazadnje pa se pojavlja tudi vprašanje sprejemljivosti samovozečih vozil med uporabniki samimi, saj pri kupcih obstaja veliko pomislekov pri nakupu samovozečega avtomobila. Podajamo rezultate raziskave, ki izhajajo iz ankete, izvedene v Sloveniji.

Ali, in zakaj, bi državljani Slovenije kupili samovozeče vozilo? Iz odgovorov anketiranih je moč zaključiti, da smo pripravljeni na prihajajočo tehnologijo samovozečih vozil, saj je le 14 % anketiranih mnenja, da samovozečega vozila ne bi nikoli kupili.

Zastaviti si je treba tudi osnovno vprašanje, ali sploh poznamo značilnosti samovozečih avtomobilov in kakšno je naše mnenje o prednosti tovrstnih vozil. Najbolj se strinjamo s trditvijo, da bodo samovozeča vozila zagotavljala bolj ekonomično vožnjo. Potrebno je poudariti, da je eden pomembnejših doprinosov izboljšana prometna varnost ter tudi urejanje prometa v mestih. Količina prostora, namenjenega cestnemu transportu, ima dve stopnji dejavnosti: premik in mirovanje (parkirano vozilo). V motoriziranem mestu je v povprečju 30 % površine namenjeno za ceste, medtem ko je potrebnih še dodatnih 20 % za parkiranje. V severnoameriških mestih ceste in parkirišča predstavljajo med 30 in 60 % celotne površine v mestu. Popolnoma samovozeča vozila (ni potrebno nobeno upravljanje s strani človeka) bi lahko »odložila« potnika v mestu in potem poiskala primerno mesto za čakanje na naslednje opravilo.

Kaj pa bi počeli med vožnjo, če vozila ne bi bilo potrebno upravljati? Tukaj pa nismo najbolj prepričani. Vrednost 3 na grafu pomeni, da se s trditvijo niti ne strinjamo oz. nimamo nekega pozitivnega niti negativnega mnenja. Se pa najbolj strinjamo s tem, da se bomo s sopotniki lahko pogovarjali »iz oči v oči« ter da ne bomo delali prekrškov.

Seveda pa imajo samovozeča vozila še vedno nekaj slabosti in uporabniki imamo deljena mnenja o njih. Zavedamo se problematike etične dileme in možnosti vdora v sistem. Imamo tudi precej strahov in nezaupanja v tehnologijo, razlog česar lahko leži tudi v nepoznavanju teh naprednih sistemov in tudi v našem prepričanju, da smo dobri vozniki ter v vsakem primeru boljši (bolj spretni in varni) od tehnologije.

Dejstvo je, da samovozeča vozila prihajajo. Seveda se mora v prvi fazi v EU temu prilagoditi tudi zakonodaja. Evropska komisija v okviru Sporočila komisije » Na poti do avtomatizirane mobilnosti: strategija EU za mobilnost prihodnosti« [4] podaja, da bi lahko prihodki avtomobilske industrije EU do leta 2025 presegli 620 milijard EUR in da bodo gospodarski učinki avtomatizirane in povezane mobilnosti prinesli koristi tudi drugim sektorjem. Izpostavlja tudi problematiko odgovornosti v primeru prometnih nesreč. Vsekakor lahko ocenimo, da samovozeči avtomobili tudi v Sloveniji predstavljajo velik potencial, vendar bo potrebno še precej tehnoloških in regulativnih ukrepov, pa tudi praktičnih izkušenj, preden bo trg pripravljen na celovit prehod v avtonomnost prometa.