Za proizvode iz recikliranih materialov je več povpraševanja na tujem – EOL 148

Med dobrimi praksami, kako lahko blažimo podnebne spremembe, so navedeni tudi vaši stoli iz industrijskih ostankov in recikliranih plastenk. Je pri uporabi materiala odločilna zamisel oblikovalca, naročnika, osveščenost proizvajalca …? Kako ste uspeli s produktom na trgu?

Slovenija, slovenska industrija ima številne dobre prakse. Nekatere so prepoznane, o nekaterih pa slišimo zelo redko ali sploh ne. Naš primer dobre prakse je k sreči dobro prepoznan in tudi cenjen. Pri razvoju produkta gre za sodelovanje med ekipami. Največkrat je dovolj en entuziast, za sabo potegne celo ekipo, ki potem verjame, da je mogoče. Sama ideja in razvoj novega produkta pa nikakor nista dovolj. Produkt potrebuje zgodbo in ob tem je potrebno še veliko trdega dela, da z njim prodreš na trg. A ni niti pomembno, ali gre za slovenski ali širši trg. Tudi pri naših kupcih je opaziti to navdušenje nad produkti, ki z majhnimi koraki rešujejo naš planet.

Torej gre za trajnostno proizvodno usmeritev, ker ste spoznali, da lahko s stolom iz recikliranih materialov dosežete enake ergonomske lastnosti kot z deviškimi?

V našem primeru gre za to, da verjamemo, kako lahko zmanjšamo negativne vplive na okolje. Prizadevamo si za minimalne ogljične odtise. Zavedamo se splošno prepoznane fraze, da za nas planet B ne obstaja. Imamo samo enega in samo od nas je odvisno, kaj bomo z njim naredili in kakšnega bomo pustili generacijam, ki prihajajo za nami. Da lahko industrijske ostanke ali odpadke vključimo v številne produkte, mora biti naš cilj. Mislim na celotno družbo. Iskati rešitve, v našem primeru primerljive ergonomske lastnosti, je izziv vsake proizvodnje. In ja, lahko bi nas poimenovali trajnostna proizvodna usmeritev.

O katerih ergonomskih lastnostih govoriva pri opremi delovnih prostorov in pri katerih proizvodih najbolj – pri stolih, delovnih mizah, računalnikih, zofah …?

Pogosto slišimo, da pisarne postajajo naš drugi dom, saj tam preživimo veliko časa. Ljudje tam preživijo več časa kot doma. Zato je izredno pomembno, v kakšnem delovnem okolju smo. Delodajalci prepogosto pozabijo na to, kako pomembno je, če se njihovi zaposleni v pisarni ali na delovnem mestu dobro počutijo in da je za njih dobro poskrbljeno. Da sedijo na stolih, ki jim zagotavljajo dobro sedenje brez nepotrebnih bolečin, da imajo dovolj kakovostne svetlobe, da jim delovno okolje omogoča tudi gibanje. Ključna, v izogib nastanku poškodb zaradi dela v neustreznem okolju, je preventiva. Tukaj imamo še veliko prostora kljub zakonom, ki ta področja urejajo.

Omenjate zakonodajo. V Sloveniji je v več strateških dokumentih, tudi v NEPN, zelo poudarjena prenova stavbnega fonda, kakovost bivanja itd., toda o ergonomskih lastnostih opreme se skorajda ne govori. Ali to pomeni, da ergonomika pri nas ne pri oblikovalcih, ne pri stroki in ne pri snovalcih notranjega ambienta v stavbah oz. na delovnem mestu ni uveljavljena, da je na začetku?

Ne bi rekla. V Sloveniji imamo številne strokovnjake, ki posamezna področja odlično poznajo. Tako je tudi na področju ergonomije opreme. Pri nastajanju strateških dokumentov, podobno se je najbrž zgodilo tudi pri nastajanju NEPN, sekakor pogrešamo malo več sodelovanja in vključevanja stroke, različnih mnenj in vidikov. NEPN je vendarle obsežen dokument, kjer vseh podrobnosti ni mogoče vključevati, nujno pa mora dopuščati spremembe in fleksibilnost med izvajanjem. Vedno lahko stvari naredimo še boljše, učinkovitejše. In potrebno bo vzeti na znanje, da je zdravje naša največja vrednota. Zato, da ga zavarujemo, se moramo prilagajati na vseh področjih.

Ali je v državah EU drugače? Že pred desetletjem ste opremili celotno dansko javno upravo, je v izvozu več možnosti kot doma? S katerimi proizvodi? Je vaš stol Nico Less paradni proizvod? Kaj trg najbolj išče?

Vsaka izmed evropskih držav ima svoj, nekoliko drugačen sistem. Znano je, da so nekatere izmed držav svojim prebivalcem in njihovemu zdravju izrazito naklonjene. Zavedajo se, da le zdrav in zadovoljen delavec lahko dela optimalno. In tak delavec minimalno obremenjuje zdravstveni sistem. Ena izmed takih je tudi Danska. Sama v tistem času še nisem bila del zgodbe našega podjetja Donar. Kljub temu pa lahko potrdim, da je delo za njih polno izzivov. Pozorni so na vse detajle in od parametrov, ki jih zahtevajo, nikakor ne odstopajo. Ko pa dokažeš, da delaš dobro, ko si vključen v sistem, nate ne pozabijo. Kar se recimo pri nas pogosto dogaja.

Uspeli ste tudi s proizvodi iz recikliranih materialov?

Kar se tiče naših produktov iz recikliranih materialov, je zagotovo bistveno več priložnosti v tujini kot doma. Trg išče produkte, ki so okolju prijazni. Ljudje prepoznajo dodano vrednost produkta, ki nosi pomembno sporočilo. Produktu, ki ima izredno kratek rok trajanja in zelo velik negativni vpliv na okolje, lahko s premišljenim oblikovanjem popolnoma spremenimo podobo in ga pretvorimo v produkt, ki bo trajen in bo služil skupnosti več let ali celo več 10 let. V Sloveniji se s tem zavedanjem, razen nekaterih izjem, ravno ne moremo še pohvaliti in precej zaostajamo za drugimi državami. Na primer, nizozemski in belgijski kupci imajo o produktih številna vprašanja, ki zadevajo vplive na zdravje in okolje.

Vaš znan proizvod je Nico Less?

Nico Less (oblikovanje: Primož Jeza studio) je naš trenutno najbolj prepoznan produkt, ki se mu je lani pridružil še Collodi (oblikovanje: Andraž Šapec). Oba sta tudi prejemnika nagrade RedDot. Poleg nagrajenega odličnega oblikovanja pa sta prejela še več drugih nagrad, med njimi okoljske.

Kakšne so razlike v cenah med ergonomsko opremo prostorov v primeri s klasično?

V ‘idealnem svetu’ ne bi smelo biti razlik, ker neergonomska oprema z dobrim oblikovanjem (načrtovanjem) ne bi obstajala. Realnost je seveda nekoliko drugačna, ker se pri oblikovanju opreme ne postavlja ključnih vprašanj, in sicer kakšen vpliv ima na človeka in seveda njegovo okolje. Cene se načeloma razlikujejo zaradi možnosti prilagoditve, ki jih dobro zamišljena ergonomska oprema ponuja. Seveda pa ta razlika postaja vedno manjša in je marsikatera ergonomska rešitev cenovno povsem konkurenčna. Pri tem je bistvena vloga proizvajalcev, da ustrezno izobrazijo svoje potencialne uporabnike in seveda sami uporabniki, ki imajo možnost izbire.

Kakšne so tehnološke in razvojne možnosti, da bi v prihodnosti ergonomske stole izdelovali predvsem iz odpadnih materialov? Katerih?

Možnosti, da delamo bolje, je neomejeno. Tehnologi in razvojniki imamo številne priložnosti, da v nove produkte vključujemo materiale, ki so narejeni iz proizvodnih ostankov ali drugih odpadnih materialov. Veliko dela pa nas čaka predvsem pri izobraževanju in ozaveščanju ljudi o prednostih takih produktov. Mogoče je na potezi tudi država, da v svoje sisteme vključi take produkte in jim da prednost pri izbiri.

Razvojni načrti ob vstopu v četrto desetletje poslovanja?

Ja, res ima naše podjetje dolgo zgodovino. Srečali smo se s številnimi izzivi, bili uspešni z vsemi našimi produkti, dosegli smo prepoznavnost. Načrtov za prihodnost je veliko, idej nam ne zmanjka. Vsekakor pa bodo naši novi produkti kombinacije različnih materialov z vključenim vrhunskim oblikovanjem. Naš cilj je, da zmanjšujemo negativne vplive na okolje.

Koliko sedanja kriza vpliva na povpraševanje na trgu in kakšno bilanco pričakujete na koncu leta?

Kriza bo zanesljivo vplivala na življenje vseh nas, tudi na naše poslovanje. Predvsem si v podjetju DONAR želimo, da bi s krizo prišlo do ponovnega premisleka, kakšen vpliv imamo na okolje in ali lahko možnost ponovitve tovrstnih kriz zmanjšamo z bolj ozaveščenim vplivom na naravo in okolje.