Monitoring razkriva, da so jezera preobremenjena s hranili – EOL 148

Ukrepati morata lokalna skupnost in država

Tudi prof. dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, izpostavlja, da so zaradi rabe prostora in velikega vpliva prispevnega območja ter neprimernega upravljanja in gospodarjenja s stoječimi vodami vsa jezera obremenjena in zelo ranljiva. »Gre za klasično onesnaževanje z odpadnimi vodami, za gojenje rib, vplive kmetijskih površin, vnašanje tujerodnih vrst, turistične aktivnosti, kopanje. Zadnja desetletja najdemo tujerodne vrste skoraj v vseh jezerih, kar velja tako za ribe, ki jih ali so jih v jezera vnašali ribiči, do školjk, želv in rastlinskih vrst. Večina teh je kompeticijsko uspešnejša od domorodnih vrst. Četudi vplive že zelo dobro poznamo, je ukrepanje slabo, ozaveščenost nizka, celovitega upravljanja ni,« poudarja prof. dr. Mihael J. Toman.

Kot značilen primer navaja Blejsko jezero, kjer se cvetenja redno pojavljajo že od 50. let prejšnjega stoletja, ko so prvič opozorili na probleme evtrofikacije in pojasnjuje, da so v 80. letih začeli reševati težave z natego (odvajanje hipolimnijske anoksične in s hranili bogate plasti) in dotokom Radovne: »Natega odvaja vodo v reko Savo, kar z ekološkega vidika seveda ni rešitev. Hranila v jezeru ostajajo, koncentracija se z leti spreminja, zato so tudi cvetenja različna. Pojavljajo se spomladi, ko se razmnožijo cianobakterijske vrste, posebej iz družine Oscillatoriacea, vrsta Planktotrix (Oscillatoria) rubescens. Poletna cvetenja so manj opazna in so povezana z zelenimi algami in kremenastimi algami. Dokler ne bo primernih ukrepov v prispevnem območju, zlasti glede kmetijske rabe, delovanja ribogojnice na edinem večjem pritoku Mišca, prepovedi kopanja, kot to velja za alpska jezera, omejitev turistične rabe, hranjenja in vlaganja rib ipd., se stanje ne bo izboljšalo. Za to sta odgovorni lokalna skupnost (jezersko zemljišče je občinsko) in država (voda je naravno in javno dobro).« Dodaja, da so v Slovenskem društvu za zaščito voda mnenja, da se zaradi navedenih razlogov žal stanja v jezeru ne bodo prav nič spremenila, jezero bo cvetelo še naprej. Pri tem stanja jezera ne bodo izboljšali niti stalni monitoringi ali raziskave niti številni članki ali konference.

V Blejskem jezeru nadpovprečna količina fosforja

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in ARSO pravijo, da ugotovitve in analize glede stanja jezera temeljijo na podatkih monitoringa stanja površinskih voda, ki ga izvaja ARSO. V okviru rednega monitoringa, ki ga izvajajo na Blejskem jezeru in njegovih glavnih pritokih, so 11. 2. 2020 zaznali vrednosti, ki izredno odstopajo od dolgoletnega povprečja in je posledica konkretnega onesnaženja v povodju Mišce. Izmerjena koncentracija celotnega fosforja v Blejskem jezeru v celotnem vodnem stolpcu je znašala 19,6 µg P/L, kar je za 82 % več kot februarja 2019. Izmerili so tudi 17 µg klorofila-a, povprečni biovolumen cianobakterij pa je presegel 10 mm³/L, kar za več kot 100 % odstopa od povprečja v zadnjih štirih letih. Kot pravijo na MOP in ARSO, je vzrok za pojavljanje cvetenja jezera znan, to je povečan vnos hranil v jezero, zato bo pri dodatnih ukrepih, ki jih pripravljajo, ključen poudarek na zmanjševanju vnosa hranil v jezero in v zmanjševanju drugih pritiskov na jezero. Istočasno so v pritoku Mišca na standardnem merilnem mestu ob izlivu v jezero izmerili koncentracijo 2,44 mg PO4/L, kar je 15-krat več kot je povprečna letna koncentracija celotnega fosforja v Mišci v obdobju 2013–2019. Pri povprečnem pretoku Mišce (160 l/sek) in koncentraciji fosforja, ki so jo izmerili februarja, bi to pomenilo obremenitev Blejskega jezera s približno 300 kg fosforja v enem samem mesecu. »To je približna količina, ki jo je Mišca sicer pri normalni obremenitvi prinesla v jezero v celem letu. Zaradi teh konkretnih analiz domnevamo, da je onesnaženje Blejskega jezera z organskimi snovmi in hranili povezano z gradbenimi posegi, ki potekajo v območju Regatnega centra ob Mišci. Kdo je dejanski povzročitelj onesnaženja jezera in koliko časa je trajalo, pa trenutno ugotavljajo tudi pristojne inšpekcijske službe in kriminalisti,« pojasnjujejo na MOP in ARSO.

Cvetenje Blejskega jezera

Kot pravijo pri MOP in ARSO, je Blejsko jezero in njegovo pojezerje podvrženo močnim antropogenim pritiskom. Analize kažejo, da so obremenitve iz pojezerja v zadnjih letih presegle učinke obeh restavracijskih ukrepov, zato se je ekološko stanje Blejskega jezera v primerjavi z obdobjem očitnega izboljšanja v letih 2002–2007 postopno slabšalo. Poslabšanje ekološkega stanja Blejskega jezera na podlagi bentoških nevretenčarjev iz dobrega v zmerno stanje v letu 2018 je opozorilo na stopnjevanje pritiskov ob obali jezera, ki ga prinaša naraščajoči turizem, zmerno stanje ribje populacije pa na splošno degradiranost jezerskega ekosistema. »Slabšale so se tudi kisikove razmere. Naraščajoče pomanjkanje kisika na dnu jezera je opozarjalo tudi na prekomerno obremenjevanje jezera z organskimi snovmi. Ocenjujemo, da velik delež organskih snovi prispeva v Blejsko jezero izredno popularen krapolov, ki vključuje hranjenje rib pred in med ribolovom. Vnos vab za krape v Blejsko jezero je na podlagi prodanih dovolilnic in dovoljene količine hranil v Pravilniku o ribolovnem režimu ocenjen na okoli 10,35 ton letno, kar ni zanemarljiva količina brez vpliva na okolje. Velika količina organskih snovi, ki jo predstavlja vaba, na dnu jezera v postopku mineralizacije porablja kisik. V razmerah brez kisika se zaloga fosfatov, ki je sicer ujeta v sediment, začne sproščati v vodo in vključevati v prehranjevalno verigo. Jezero se tako dodatno bogati s fosforjem tudi iz notranjih virov in procesi evtrofikacije se stopnjujejo,« pojasnjujejo na ARSO in MOP.

Tudi na Občini Bled se strinjajo, da tako obsežnega cvetenja, kot smo mu priča letos, že več let ni bilo. Romana Purkart iz Turizma Bled pravi, da je za tako obsežno cvetenje več vzrokov: »Prvi vzrok gre iskati v izjemno topli zimi z veliko sonca in brez snega, vendar to po mnenju stroke ni glavni razlog. Glavni razlog tiči v tem, da je jezero že nekaj let vsekakor preobremenjeno, njegovo preobremenjenost pa z različnimi dejavnostmi, od ribištva, turizma, do kmetijstva, povzročamo ljudje. Dosedanji ukrepi so prinesli učinke, s čimer se strinja tudi stroka, nujno pa bo preveriti delovanje natege, ki iz jezera odnaša mulj, in stanje vseh pritokov, predvsem Radovne.«

Ukrepi za izboljšanje stanja

Le z razbremenitvijo pojezerja in z zmanjšanjem vnosa hranil se bo stanje izboljšalo, pravijo na MOP in ARSO. Za pojezerje Blejskega jezera je tako treba zagotoviti zmeren in sonaraven razvoj, saj skokovito naraščanje turizma pritiske stopnjuje. V pristojnosti občine so ukrepi, ki se nanašajo na nadgradnjo kanalizacijskega sistema, renaturalizacijo obale, zmerno urbanizacijo in določitev namembnosti. V pristojnosti države pa je v skladu z Zakonom o vodah upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči, razen tistih nalog, za katere je po ZV-1 pristojna lokalna skupnost.

Vlada Republike Slovenije je v letu 2016 sprejela Uredbo o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja, s katero je uveljavila Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016–2021, in Sklep št. 355500-1/2016/5, z dne 27. 10. 2016, s katerim je sprejela Program ukrepov upravljanja voda. Z uredbo je za vodno telo Blejsko jezero rok za doseganje okoljskih ciljev, to je dobro stanja voda, podaljšan do leta 2027, kot to omogočajo določbe t. i. vodne direktive in Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda, ki direktivo prenaša v slovenski pravni red. Za izboljšanje stanja voda je bil v Programu ukrepov upravljanja voda določen dopolnilni ukrep (z oznako DUDDS27) – Priprava predloga aktivnosti za vodna telesa v slabem stanju zaradi onesnaževanja voda. V izvajanje je vključeno tudi vodno telo Blejsko jezero.

Kot dodaja Romana Purkart, so ukrepi lokalne skupnosti omejeni z zakonodajo, po drugi strani pa so z državo končno našli skupni jezik. Konec marca sta se namreč župan Občine Bled Janez Fajfar in novi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak srečala z namenom vzpostavljanja dialoga za sprejemanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za zajezitev onesnaženosti Blejskega jezera.

Kot so povedali na MOP, so se predstavniki Občine Bled in ministrstva na sestanku strinjali, da sta država in občina skupna deležnika pri upravljanju Blejskega jezera in njegovega vplivnega območja, vsaka z nalogami iz svoje pristojnosti. Dogovorili so se, da bodo vse pristojne inštitucije intenzivirale aktivnosti za izvedbo ukrepov, ki so jih že pripravile. Ministrstvo bo prevzelo koordinacijo aktivnosti, v njihovo izvajanje pa bo vključena tudi Občina Bled. Pomembno bo proaktivno sodelovanje strokovne in druge javnosti, ki se je tudi v obliki društev že aktivirala v Občini Bled in ki bo z ozaveščanjem lahko pozitivno pripomogla k vpeljavi in spoštovanju predpisanih ukrepov. Na Bledu so prepričani, da bo potrebno preveriti stanje natege, omejiti vnos hranil v jezero, izgraditi južno razbremenilno cesto, da bodo Jezersko skledo lahko zaprli za promet, ter omejiti rabo jezera.

Kot pravijo na MOP, je izboljšanje stanja jezera s tako majhno pretočnostjo proces, ki bo kljub takojšnji aktivaciji ukrepov trajal nekaj let. Na državni ravni se bo v izvajanje ukrepov vključilo Ministrstvo za okolje in prostor kot nosilec ukrepov, in sicer z organoma v sestavi Agencijo RS za okolje in Direkcijo RS za vode. Pri sprejemanju predpisov poteka koordinacija in medresorsko usklajevanje z drugimi resorji, v tem primeru bosta pomembna deležnika predvsem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za infrastrukturo.