S partnerstvom do trajnostnih energetskih in okoljskih rešitev – EOL 147

Energetska prenova Ljubljane – s partnerstvi do zmanjševanja ogljičnega odtisa

Trajnostni razvoj je že vrsto let ena izmed pomembnejših vrednot Mestne občine Ljubljana. V prizadevanjih za zmanjšanje ogljičnega odtisa mesta je bilo izvedenih veliko ukrepov, ki izboljšujejo sedanjost in prihodnost življenja v prestolnici. Med njimi so tudi ukrepi energetske prenove stavb v javni lasti.

V sklopu dveh projektov Energetske obnove Ljubljane (EOL-1 in EOL-2) so v Petrolu v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in v konzorciju še dveh družb izboljšali energetsko učinkovitost v skoraj šestdesetih ljubljanskih stavbah po modelu energetskega pogodbeništva.

Energetska prenova je potekala v dveh sklopih: v prvem je bilo prenovljenih 48 stavb, v drugem še dodatnih 11 stavb. V prenovo so bili med drugim vključeni številni ljubljanski vrtci in šole, centralno kopališče v Tivoliju, Hala Tivoli, dvorana športnega parka na Kodeljevem, strelišče na Rudniku in bežigrajska enota Mestne knjižnice Ljubljana. Med izvedenimi ukrepi so bili prenova sistemov ogrevanja, ventilacije in klimatizacije, menjava notranje razsvetljave z energetsko učinkovitejšimi različicami, menjava obstoječih sistemov ogrevanja s sistemi, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, menjava oken in vrat, prenova fasad in izolacija streh.

Energetska prenova je stavbam omogočila opremo s sodobno in okolju prijazno energetsko infrastrukturo za učinkovitejšo rabo energije in znižanje izpustov emisij toplogrednih plinov v okolje. Med najbolj izpostavljenimi prednostmi projekta so prav gotovo zagotovljeni energetski prihranki, ki znašajo 9 milijonov kilovatnih ur letno, kar je več kot 1,3 mio evrov in zadosti za pokritje energetskih stroškov 585 gospodinjstev. Poleg tega je bil obsežen tudi prispevek k znižanju emisij toplogrednih plinov. Izpuste CO₂ so z obema projektoma v Ljubljani zmanjšali za približno 3.500 ton letno, količino, ki bi jo na letni ravni vsrkalo 400 ha gozda oziroma 170.000 dreves. Še več, vsi celovito energetsko prenovljeni objekti se po obnovi oskrbujejo najmanj s 25-odstotnim deležem energije iz obnovljivih virov.

Za energetsko prenovo, s katero so postali primer dobre prakse tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, so v Petrolu v letu 2019 prejeli dve nagradi: evropsko nagrado Best Energy Service Project in nagrado časnika Finance za Energetsko učinkovit projekt v letu 2019.

Poleg finančnih, okoljskih in energetskih prihrankov je projekt EOL izboljšal tudi kakovost bivanja za prebivalce in uporabnike stavb. Poudaril je prednosti, ki jih prinašajo energetske prenove stavb, s čimer je vzpodbudno vplival tudi na druge občine. V okviru projekta je predvideno 15-letno upravljanje in vzdrževanje vseh izvedenih ukrepov.

Rezultat projekta je tudi nov izobraževalni program na temo učinkovite rabe vode, energije in obnovljivih virov za šole in vrtce v Mestni občini Ljubljana, ki je del prihrankov v višini 10 odstotkov (kar predstavlja približno 50.000 evrov na leto) namenila izobraževanju otrok v ljubljanski regiji. Pedagoški program osveščanja mladih na področju energetske učinkovitosti in varčne rabe energije se je pričel leta 2019. Zelo vzpodbudno je, da bo program potekal kar 15 let in s tem dolgoročno vplival na izboljšanje navad pri rabi energije.

»V Mestni občini Ljubljana na področju učinkovite rabe energije že od leta 2013 energetsko prenavljamo objekte v naši lasti, od leta 2017 pa prenove čedalje v večjem obsegu izvajamo preko modela javno zasebnega partnerstva. V okviru projekta Energetske obnove Ljubljane (EOL1) smo skupaj s partnerjema Petrol in Resalta celovito prenovili 25 objektov in to po pristopu energetskega pogodbeništva. Projekt je bil izjemno zahteven, saj smo na tem področju orali ledino. Vendar danes energetska obnova Ljubljane ne velja le za primer dobre prakse v Evropi, ampak tudi širše. Na projekt smo zelo ponosni in bomo s takimi projekti in partnerstvi nadaljevali tudi v prihodnje,« pojasnjuje Alenka Loose, energetska upravljavka.

Jože Torkar, direktor Energetskih in okoljskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju v Petrolu: »Projekt je v celoti vezan na to, da se poplača iz predvidenih prihrankov. S tem projektom živimo naslednjih 15 let in v teh letih nosimo odgovornost zagotavljati tiste prihranke, ki smo jih obljubili.«

Energetska prožnost kot gonilo trajnostnega napredka

O trajnostnem napredku se danes govori povsod. Ker so naravni viri omejeni, je vse več aktivnosti usmerjenih v pametno in čim bolj vzdržno upravljanje z viri. To podpira tudi energetska prožnost, ki prispeva k energetski učinkovitosti in prehodu na obnovljive vire energije. Gre za koncept delovanja sistema, ko se proizvodni viri energije obnašajo kot celota, nastajajoče viške pa se shrani za kasnejše potrebe. O uspešnosti tovrstnega pristopa pričata vasica Luče in projekt X-Flex, dva primera dobre prakse iz Petrola.

Prva samooskrbna energetska skupnost

Enega izmed primerov dobre prakse prožnega upravljanja z energijo predstavlja projekt COMPILE v Lučah. Gre za prvo energetsko skupnost v Sloveniji, ki bo lahko potrebe po električni energiji v celoti pokrila zgolj iz proizvodnje iz obnovljivih virov energije, s tem pa bo tudi povečala svojo samooskrbo in zanesljivost oskrbe.

»V Petrolu izvajamo projekte, ki vključujejo kombinacijo različnih ukrepov, od energetske prenove stavb, upravljanja sistemov za zagotavljanje toplote in hladu, do oskrbe z elektriko iz obnovljivih virov energije. Vsak projekt se načrtuje glede na potrebe končnega uporabnika,« pravi Aleš Koželjnik, direktor področja Upravljanje energentov in energije.

Petrol je eden od 12 partnerjev v mednarodnem projektu COMPILE, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Obzorje 2020. Konzorcij partnerjev vodi Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Petrol pa bo znotraj projekta vzpostavil energetsko skupnost v kraju Luče in vodil celoten sklop postavitve energetskih skupnosti, ki bodo vzpostavljene še v kraju Crevillent v Španiji, Križevcih na Hrvaškem, Rafini v Grčiji ter Lizboni na Portugalskem.

Na distribucijsko omrežje Elektra Celja so v vasi Luče tako priključili za okoli 110 kW dodatnih sončnih elektrarn, več hišnih hranilnikov električne energije in sistemski hranilnik električne energije (200 kW moči in 300 kWh energije) ter polnilnico za električna vozila. Z vključitvijo obnovljivih virov energije bo omogočena večja prožnost sistema, razpršeni proizvodni viri in porabniki pa bodo povezani v skupno platformo. Ravno pametno prilagajanje odjema in proizvodnje električne energije bo povečalo stabilnost in zanesljivost energetskega sistema v Lučah in s tem udobje bivanja v tej idilični vasici. Dodatna prednost je razogljičenje lokalnega energetskega sistema.

Enostavnejši prehodv nizkoogljično družbo

Podobne narave je tudi nov X-Flex projekt, v katerem sodeluje 12 partnerjev iz Evropske unije in se je pričel oktobra 2019. Poleg Petrola v njem sodelujeta še dva slovenska partnerja, Univerza v Ljubljani in Elektro Celje. Med glavnimi cilji projekta so prepoznali razvoj orodij, ki bodo omogočila in poenostavila uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu, z namenom povečanja stabilnosti in zanesljivosti oskrbe. Namen je oblikovati integrirane tehnološke rešitve, ki bodo omogočale optimalne kombinacije decentraliziranih virov prožnosti na strani proizvodnje in na strani porabe. Tovrstne tehnološke rešitve omogočajo aktivno vključevanje vseh deležnikov ter prispevajo k energetski stabilnosti in prehodu v nizkoogljično družbo.

Tovrstni projekti in prilagodljivo ter pametno upravljanje z energijo in infrastrukturnimi sistemi v mestih prinaša ekonomske in trajnostne učinke, izpostavljajo v Petrolu, kjer so si, kot ena izmed osrednjih energetskih družb v Sloveniji, zadali aktivno vlogo pri povečevanju energetske neodvisnosti in energetske učinkovitosti ter povečevanja deleža obnovljivih virov energije na trgu. Vplivajo na razvoj lokalnega gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, pripomorejo pa tudi k cenejši energiji, samozadostnosti in zanesljivosti pri oskrbi z energijo.

»Z vključitvijo obnovljivih virov energije je potrebna večja prožnost sistema, kar lahko zagotovimo s povezovanjem razpršenih proizvodnih virov in porabnikov. Ravno prilagajanje odjema in proizvodnje električne energije povečuje stabilnost in zanesljivost sistema. Velik potencial vidimo v projektih samooskrbnih, »pametnih« energetskih skupnosti, ki s pomočjo novih tehnologij prinašajo ljudem okoljske in socialno-ekonomske koristi,« dodaja dr. Gašper Artač, vodja Centra upravljanja energij, Petrol.

Krožno gospodarjenje s toploto

V Ravnah na Koroškem so za trajnostno in ekonomično ogrevanje svojega mesta uporabili kar odvečno toploto, ki nastaja pri predelovanju jekla.

Odvečna toplota, ki nastaja v metalurških procesih predelave jekla v podjetju SIJ Metal Ravne iz Skupine SIJ, se je dolga leta preko hladilnih stolpov odvajala v okolje. Po izvedbi pilotnega projekta s Petrolovimi rešitvami se je sistem nadgradil, zaradi česar je danes odvečna toplota vir za daljinsko ogrevanje za potrebe mesta Ravne in celotnega zaključenega gospodarskega območja Ravne. Sistem soproizvodnje elektrike in toplote so v Ravnah leta 2015 nadgradili in odvečno toploto, ki nastaja v metalurških procesih, uporabili za potrebe ogrevanja mesta Ravne na Koroškem. Med letnim remontom peči so v obvod instalirali 4,2 MW toplotni menjalnik, v toplarni pa še dva toplotna menjalnika in vso ostalo potrebno merilno regulacijsko opremo. Odvečna toplota predstavlja danes kar 41 odstotkov vse potrebne toplote za ogrevanje Raven na Koroškem, napoveduje pa se še trend rasti.

Pilotni projekt, ki je nastal v partnerstvu med podjetjem SIJ Metal Ravne ter strokovnjaki iz Petrola in Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, dokazuje, da se lahko tudi industrijsko in energetsko intenzivna gospodarska območja razvijajo v sinergiji z lokalno skupnostjo ter prispevajo k varovanju okolja in krožnemu gospodarstvu. Kar je še posebej pomembno zato, ker je v mestih in urbanih središčih ogrevanje stavb še vedno eden izmed največjih virov onesnaževanja okolja. Prehod iz linearnih v krožne modele gospodarjenja postaja vedno bolj prisotna rešitev za okoljske ukrepe in energetsko učinkovitost.

Z daljinskim ogrevanjem do trajnostne prihodnosti

Ogrevanje in hlajenje stavb znatno prispevata k toplogrednim izpustom v Evropski uniji, pri čemer porabita kar polovico energije, proizvedene v Evropi, velik del te energije pa je na poti do končnega uporabnika izgubljen.

Evropska komisija je leta 2016 sprejela t. i. »Zimski paket«, sveženj ukrepov, v katerem se je zavezala k proizvodnji čiste energiji za vse Evropejce ter podala usmeritve za nadaljnji prehod v okolju prijaznejše in dostopnejše energetske sisteme. Strategija Evropske komisije tako nalaga, da morajo do leta 2030 ključni vir ogrevanja v mestih postati sistemi daljinskega ogrevanja, način ogrevanja, kjer se toploto od večjega vira k uporabnikom prenaša po cevnem omrežju. Ravno ti so namreč tisti, ki imajo velik potencial za povečanje energetske učinkovitosti, prav tako pa lahko znatno pripomorejo k prehodu na obnovljive vire energije.

Vseh prednosti daljinskega ogrevanja se že dolgo dobro zavedajo v Petrolu, kjer upravljajo z 29 sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji. S pametnimi rešitvami daljinskega ogrevanja podpirajo razvoj sistema daljinskega ogrevanja kot dela pametne mestne infrastrukture, partnerjem pa pomagajo tudi s proizvodnjo in distribucijo toplote v sistemih daljinskega ogrevanja.

Pri tem se doseže večja energetska učinkovitost, izraba energije je optimalna, v sistem ogrevanja pa se, skladno s cilji Evropske komisije, lažje vključi še obnovljive vire energije, toploto iz soproizvodnje ali odvečno toploto.

Tovrstno sodelovanje med različnimi deležniki prinaša ekonomsko in okoljsko pozitivne rešitve, še poudarjajo v Petrolu, kjer so kot ena izmed osrednjih energetskih družb v Sloveniji prevzeli aktivno vlogo pri povečevanju energetske neodvisnosti, energetske učinkovitosti in pri povečevanju deleža obnovljivih virov energije na trgih, kjer poslujejo.

Partnerstva z mesti za trajnostno prihodnost

Podnebne spremembe v veliki meri krojijo naša življenja in odločitve. Z njimi se soočamo vsi, tako posamezniki kot javni sektor, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Kako z omejenimi viri narediti čim več, je vprašanje, s katerim se ukvarja marsikdo od omenjenih. Trajnostno upravljanje z viri, financiranje projektov, nizkoogljična obnovljiva energija, prenova degradiranih urbanih površin, trajnostni razvoj in zmanjševanje ogljičnega odtisa so teme, ki krojijo našo prihodnost, ki je v partnerstvih z mesti lahko trajnostna.

Občine se še posebej ukvarjajo z vprašanji trajnostnega razvoja, saj so svoje podnebne cilje zastavile tudi v mednarodnem prostoru. Obenem pa so posebne, saj na enem mestu združujejo veliko različnih politik, zaradi česar predstavljajo prostor, kjer se lahko številni ukrepi povežejo in s tem dosežejo večjo energetsko učinkovitost in trajnost.

Mestna občina Kranj (v nadaljevanju MOK) je s pomočjo javno zasebnega partnerstva začela razvijati svojo trajnostno zgodbo. V Kranju je bil izveden prvi projekt energetskega pogodbeništva v Sloveniji. Leta 2001 sta MOK in Petrol podpisala 15-letno pogodbo po modelu energetskega pogodbeništva, ki je vključevala 14 stavb v lasti MOK s skupno površino 73.000 kvadratnih metrov. Projekt je vključeval modele pogodbenega zagotavljanja prihrankov, pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo in uvedbo energetskega upravljanja. V pogodbo vključene stavbe so bile v slabem energetskem stanju z visokimi stroški za energijo, za katere Mestna občina Kranj ni mogla zagotoviti potrebnih sredstev za njihovo obnovo. Od takrat je bilo prenovljenih 36 javnih stavb, zadnjih 22 v skupnem konzorciju Petrola in lokalnih partnerjev, kar se je zaključilo v letu 2019. Rezultat zadnjih prenov je zmanjšanje izpustov CO2 za več kot 1.300 ton letno. To je toliko, kot ga letno vsrka 65.000 dreves. Ob izvedenih ukrepih energetske prenove stavb se je izkazala še potreba po izobraževanju uporabnikov o pravilni in smotrni rabi prostorov. Zato je Petrol v okvir projektov vključil tudi osebja v stavbah predvsem na področju pravilnega prezračevanja in ravnanja z energijo.

Sodelovanje se je nadaljevalo na področju vodovodnih sistemov v lasti Mestne občine Kranj, ki jih upravlja Komunala Kranj. MOK si je v letu 2012 zadala cilj vzpostavitve učinkovitega sistema upravljanja in zniževanja neobračunanih količin vode ter trajnega ohranjanja dosežene ravni po izvedenih ukrepih. Petrol je s pogodbenim modelom zagotavljanja prihrankov vode v prvih treh letih optimizacije kranjskega vodovodnega sistema pomagal prepoznati veliko količino izgubljene vode in posledično znižati izgube vode iz začetnih 42 odstotkov na današnjih 34 odstotkov, kar je izjemen rezultat. Omenjeni projekt predstavlja enega najsodobnejših pristopov upravljanja vodovodnih sistemov in omrežij in s tem tudi upravljanja z vodnimi izgubami, tako imenovano storitev DISNet – WS oziroma Digital Intelligent Smart Networks – Water Systems.

V prvih treh letih izvajanja storitve je bilo prepoznanih cca. 1,8 milijonov kubičnih metrov izgubljene vode, kar je enako prostornini 800 olimpijskih bazenov.

»Projekt z Mestno občino Kranj je pomenil pomembno prelomnico v razvoju projektov energetskega pogodbeništva v Sloveniji, saj je kot primer dobre prakse postavil temelje za vse nadaljnje tovrstne projekte. V 15 letih smo tako na prvih 9 pogodbenih stavbah zmanjšali porabo toplote od 20 do 40 odstotkov. Zadnji ukrepi energetske prenove so bili izvedeni na objektu Pokritega olimpijskega bazena in letnega kopališča. Danes se bazen ogreva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije, kar je del vizije Petrola – pomagati mestom na poti v nizkoogljično družbo.« Jože Torkar, direktor Energetskih in okoljskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju v Petrolu

Partnerstvo med MO Kranj in Petrolom bo trajalo vsaj še do leta 2034, saj se takrat zaključi upravljanje zadnjega sklopa energetsko prenovljenih stavb v lasti MO Kranj.