Promocija
GIZ DZP
Učinkovita energetska in podnebna politika zahtevata veliko usklajevanja in dogovarjanja, čemur smo bili priča v zadnjem obdobju, ko je v Sloveniji potekala intenzivna razprava o celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN). Strateški dokument je Vlada RS sprejela konec februarja in ga tudi že predložila Evropski komisiji.
Energetska politika je izjemno kompleksna in zahteva celovit pristop k dolgoročnim ciljem, ki vodijo k podnebni nevtralnosti. NEPN sledi petim glavnim ciljem: razogličenje, energetska učinkovitost in varnost, notranji trgi energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Med energenti je pomembno izpostavljen tudi zemeljski plin. V Sloveniji imamo plinovodno omrežje v odličnem stanju in ga je smiselno v prihodnje maksimalno izkoristiti. Enako lahko ugotovimo za celotno Evropsko plinovodno omrežje, ki hkrati predstavlja največjo energetsko infrastrukturo za prenos energije, ter razpoložljiva skladišča plina s kapaciteto preko 1.000 TWh. Plin lahko hranimo sezonsko.
Premalo izkoriščeno plinovodno omrežje
Distribucijsko plinovodno omrežje je bilo dimenzionirano in zgrajeno za potrebe oskrbe z ogrevanjem vseh odjemalcev na območjih, kjer je prisotno in ne predstavlja problema z zmogljivostjo pri dodatnem priključevanju odjemalcev. Maksimalno dosežena konica na distribucijskem plinovodnem omrežju znaša 1.700 MW, razpoložljiva zmogljivost obstoječega omrežja pa je še bistveno višja.
V zimskem času je velik izziv zagotavljanje zadostne električne energije in zmogljivosti distribucijskega električnega omrežja. Zaradi tega je smiselno uporabiti obstoječe plinovodno omrežje, spodbujati priključevanje na sistem in razogličenje plina ter na tak način nižati (ne)potrebne naložbe v električno omrežje. Tudi NEPN v nekaterih delih sledi tej usmeritvi, vendar bistveno premalo.
Razogličenje oskrbe z zemeljskim plinom
Zemeljski plin ima nizek ogljični odtis, vendar se bo kljub temu postopoma nadomeščal z obnovljivimi plini. Razogličenje oskrbe z zemeljskim plinom je cilj, ki se ga bo doseglo s plini obnovljivega izvora. Strateški dokument izpostavlja naslednje obnovljive pline, ki se bodo dodajali v plinovodno omrežje:
vodik – proizveden z elektrolizo vode, kjer se uporablja viške OVE električne energije (spajanje sektorjev),
sintetični metan – proizveden s CO2 ali CO metanizacijo vodika v reaktorjih za katalitično ali biološko metanizacijo, kjer so vodik, CO ali CO2 pridobljeni z uplinjanjem organskih materialov, lahko pa se uporabi vodik iz predhodne točke ter CO2 zajet iz virov onesnaževanja,
biometan – metan pridobljen z uplinjanjem lesne biomase ali iz bioplina, ki nastane z razkrojem organskih materialov.
Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. Njuna glavna sestavina je namreč metan. Zato pri dodajanju deleža teh dveh obnovljivih plinov v omrežje ni omejitev.
Shranjevanje obnovljivih virov energije
Eden izmed izzivov za povečanje deleža obnovljivih virov energije je vsekakor njihovo shranjevanje, zato je sodelovanje sektorjev ključnega pomena. V ta namen bo Slovenija zagotovila ustrezne tehnične zmogljivosti za pretvorbo obnovljive električne energije v obnovljive pline, kot sta metan ali vodik, ki ju je možno sezonsko shranjevati v obstoječi plinski infrastrukturi.
V NEPN-u je tudi zapisano, da bo s pretvorbo energije optimizirana gradnja elektroenergetskega in plinovodnega omrežja, ker se za prenos energije lahko uporabi tisto omrežje, ki je v danih razmerah najustreznejše. Na ta način naj bi se zmanjšali naložbeni stroški prehoda v podnebno nevtralno družbo. V realnosti je sicer drugače, saj ocenjena naložba v distribucijo električne energije znaša kar 4.203 mio eurov (2021-2030), kar je izredno visok znesek. V strateškem dokumentu še navajajo, da je to posledica integracije večjega števila toplotnih črpalk, pospešenega uvajanja elektromobilnosti ter integracije naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE. Tako obsežne naložbe na področju distribucije električne energije so vprašljive s stališča same izvedljivosti ter cene omrežnine.
Uvedba alternativnih goriv v promet
V prometu se srečujemo z velikim izzivom glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP). V zvezi s tem NEPN narekuje, da je treba »zagotoviti ustrezno podporno okolje za uvedbo alternativnih goriv, kot sta utekočinjeni zemeljski plin za tovorni promet, stisnjeni zemeljski plin in sintetični naravni plin (SNP) ter vodik za cestni promet«. Skladno s cilji je predvidena dopolnitev Strategije na področju trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju.
Pomembna nova ugotovitev je uporaba plinovodnih omrežji in zagotavljanje oskrbe motornih vozil z zemeljskim plinom ter v nadaljevanju z nadomestnimi plini, kar bo pripomoglo k povečanju deleža obnovljivih virov v transportu. V zvezi s tem je pri instrumentu »Obvezni delež obnovljivih virov energije v motornem prometu« navedena aktivnost »Trajnostna usmeritev v uvajanje OVE plinov v polnilnicah CNG«. Iz tega izhaja, da je stisnjen zemeljski plin (CNG) del rešitve za razogličenje prometa in da bo v prihodnje dala Slovenija v prometu veliko vlogo plinu.
Pri porabi sredstev spregledana CNG vozila
V odloku o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 – 2023 so spregledana CNG vozila kljub dejstvu, da NEPN predvideva bistveno povečanje teh vozil še posebno v segmentu avtobusov in tovornih vozil.
Po letu 2030 NEPN predvideva dva možna scenarija za proizvodnjo električne energije iz velikih naprav: ena smer je nadaljnja izraba jedrske energije z izgradnjo novega bloka, druga smer je izgradnja večjih PPE v kombinaciji z uporabo zemeljskega plina oziroma sintetičnega naravnega plina. Tudi v ostalih elektrarnah, ki uporabljajo zemeljski plin kot primarni vir, je predvidena postopna vpeljava sintetičnega naravnega plina. Iz navedenega izhaja, da obstaja možnost, da bo velik del električne energije proizveden iz plina.
S tega stališča je nenavadno, da bi imeli subvencije za električne avtobuse, ne pa za avtobuse na CNG, ki so cenejši od avtobusov na druga alternativna goriva. To pa pomeni, da so lahko tudi spodbude nižje in da lahko z določeno vsoto denarja doseženo večje učinke. Dodatno pa je treba še upoštevati, da je CNG gorivo obremenjeno s pogonsko trošarino, kar pomeni dodaten prihodek v proračun RS, kar ni praksa pri drugih alternativnih gorivih. Bilanca končne rabe energije v prometu kaže, da bo leta 2030 porabljeno 78 ktoe plinastih goriv, 93 ktoe električne energije in 10 ktoe vodika (leta 2017: plinasta goriva 3 ktoe, električna energija 16 ktoe, vodik 0 ktoe).
