Nadaljevanje barbarizacije planeta ali radikalizacija trajnostnega razvoja – EOL 147

Zakaj takšna tema?

Za gradbene proizvode, gradnjo in uporabo ter vzdrževanje stavb v njihovem življenjskem ciklusu potrebujemo na ravni EU 50 % vsega pridobljenega materiala, porabljenih je okoli 50 % končne energije, 33 % porabe vode je povezano s stavbami, enako je z odpadki, na ravni EU pa stavbe povzročijo okoli 36 % CO₂. EK je za področje stavb v projektu gospodarno ravnanje z viri zapisala cilj, da se bo pri gradnji in rušenju stavb recikliralo 70 % nenevarnih odpadkov. Kje je Slovenija? V Sloveniji doslej nimamo ustreznega dokumenta za trajnostno gradnjo niti z vidika priporočil in smernic. Kaj prinaša novi stanovanjski zakon? Koliko se zavedamo, da so pri gradnji med ključnimi izzivi učinkovita raba materialov, energije in znižanje stroškov življenjskega cikla? Količine odpadkov v Sloveniji naraščajo – v zadnjih desetih letih v Sloveniji za 29 %. V letu 2018 je v Sloveniji nastalo skoraj 8,4 milijone ton odpadkov, to je skoraj 36 % več kot leta 2017. Največji porast je med gradbenimi odpadki, ki so se povečali skoraj za 83 %. Zakaj? Bilo jih je skoraj za 5 milijonov ton. Kako izkoriščamo odpadek kot vir?

V programu srečanja je s predavanjem navdušila dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, ki je mlade in pedagoški kader celovito povedla v tematiko Podnebne spremembe – kako jih omiliti in kako se jim prilagoditi. Nanizala je izjemno število podatkov, med njimi, da je 60 % narave na planetu izgubljeno ali pa je na poti v izgubo, in da je edino vprašanje nadaljevanje barbarizacije civilizacije ali radikalizacija trajnostnega razvoja. Po njenem živimo v najbolj nevarnih časih za planet. Tudi Slovenija bi morala hitreje odgovoriti na več izzivov, ki so v ospredju v NEPN.

Na okrogli mizi Ekološka gradnja in gradbeni odpadki kot vir, ki jo je moderiral Jože Volfand, glavni urednik Zelene Slovenije, so sodelovale: dr. Martina Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo, Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor in Urša Zgojznik (Ekologi brez meja).

Kaj je zelena gradnja?

Dr. Martina Zbašnik Senegačnik, Fakulteta za arhitekturo, UL

Pojmov ekološka, trajnostna ali zelena gradnja ne bi ločevala, ključno je, da je gradnja čim bolj v soglasju z okoljem, ki nas obdaja. Zato bi se morali arhitekti, gradbinci, graditelji truditi, da gradimo in živimo v stavbah v skladu z naravo, da ne obremenjujemo okolja več, kot je neobhodno potrebno. Že takoj, ko začnemo gradnjo, smo na tej lokaciji porušili določen biotopski sitem. Tudi gradiva, ki jih uporabljamo za gradnjo, so del neke proizvodnje, kjer prihaja do škodljivih emisij, porabi se veliko energije. Kar lahko naredimo gradbinci, arhitekti, je, da gradimo ekološko. Da uporabljamo gradiva, ki ne potrebujejo velikih količin energije, ki ne proizvajajo emisij v fazi proizvodnje in ki ne uničujejo okolja, potem ko odslužijo svojemu namenu. Pred nami je zelo veliko konceptov, ki jih moramo razviti, da bo imela gradnja ali stavba čim manjši vpliv. Na eni strani, da izbiramo gradiva, kot so les, ilovica, glina in vse, kar iz njih nastane, ter druga rastlinska in živalska gradiva. Na drugi strani pa je ustvarjanje konstrukcij, ki jih je mogoče razstaviti. Beton je sestavljeno gradivo, sicer iz naravnih komponent, ampak dejstvo je, da je v fazi razgradljivosti zelo velik problem, tudi v fazi proizvodnje prihaja do porabe velike količine energije, prahu, emisij idr. Lahko imamo razstavljivo konstrukcijo, ki se jo lahko sestavi. To so lesene konstrukcije, tudi kovinske v kombinaciji s steklom. Pomembno je, da so tudi detajli narejeni tako, da se lahko komponente razstavi na posamezna gradiva.

Skoraj dnevne prijave o divjih odlagališčih

Urša Zgojznik, Ekologi brez meja

Eden od razlogov, zakaj smo se v letu 2010 lotili prve velike akcije Očistimo Slovenijo, so bila tudi divja odlagališča. Od takrat spremljamo stanje, še vedno imamo register divjih odlagališč, ki ga posodabljamo. Prijave divjih odlagališč dobivamo tedensko, trenutno se številka v registru giblje med 3.000-4.000 prijavljenih divjih odlagališč. Vendar to nikakor ni prava številka, saj gre za register, ki je prepuščen prostovoljnim prijavam na strani državljanov. Zadnje čase opažamo, da na teh odlagališčih ostajajo gradbeni odpadki. Pri tem najbrž niso problematična velika podjetja, ker razumejo stroškovno logiko recikliranja in tudi prihranek, ampak bolj mi, državljani, ki bi radi prenovili kopalnico, pa ne vemo, kam bi s temi odpadki, in tudi mali obrtniki. Lahko se sprašujemo, zakaj je tako? Absolutno premalo je informiranja, ker očitno občani še vedno ne vedo, kaj naj s temi odpadki, da imamo zbirne centre, kamor lahko v veliki večini občin gradbene odpadke večinoma v velikosti ene avtoprikolice pripeljejo brezplačno.

V Sloveniji skoraj pet milijonov ton gradbenih odpadkov

mag. Jana Miklavčič, Ministrstvo za okolje in prostor, vodja Sektorja za odpadke

Vemo, da pri gradnji uporabljamo naravne vire. Ko pride do rušenja gradnje, lahko te iste materiale uporabljamo kot vir. Tako ne izkoriščamo novih virov v naravi, ampak že izkoriščene materiale ponovno uporabimo kot vir. V Sloveniji skupaj nastane osem milijonov ton odpadkov. Od tega je kar pet milijonov ton gradbenih odpadkov. To je zelo veliko. Številka niha odvisno od frekvence gradnje, intenzitete gradbenega sektorja in drugih dejavnikov, po gospodarski krizi je narasla. Kljub temu s temi petimi milijoni gradbenih odpadkov ne ravnamo tako zelo napačno, ker jih večinoma predelamo. Recikliramo jih sicer 23 %, jih pa za ponovno zasipavanje uporabimo 66 %. Tako da gradbeni odpadki se vračajo nazaj v osnovni krog ali nadomestijo naravne materiale, vendar moramo seveda pri ponovni uporabi in reciklaži to še izboljšati.