Delež OVE povečujejo, širijo kolesarske poti in želijo boljši železniški promet – EOL 146

V Trajnostni urbani strategiji do leta 2030 (TUS 2030) ste kot vizijo zapisali, da mora Novo mesto s svojimi mestnimi soseskami postati pametno, trajnostno in vključujoče mesto, ki je privlačen prostor bivanja, delovanja in druženja v regionalnem, nacionalnem in čezmejnem prostoru. Kako stopate po tej poti?

Ključni koraki pri izvajanju te vizije se začnejo pri zajemu in analizi podatkov o stanju okolja, različnih trendih in demografskih gibanjih, na osnovi katerih je nato mogoče zasnovati konkretne ukrepe za doseganje ciljev vizije. V zadnjih letih intenzivno vlagamo v znanje zajema in analize podatkov, kar predstavlja osnovo za našo vizijo pametnega mesta. Na projekte gledamo celovito, kar pomeni, da projekt urbane prenove javnega prostora (npr. Glavni trg) ni le projekt urejanja trga, ampak tudi projekt trajnostne mobilnosti z vplivom na stanje našega okolja. Tako naš izvedbeni načrt Trajnostne urbane strategije ne vsebuje le liste projektov, ampak predstavlja medsebojno povezan program prepletenih aktivnosti. Če želimo slediti dobrim primerom razvoja mest v Evropi, nas v Sloveniji čaka še veliko dela. Pri tem se moramo zavedati, da tehnološke rešitve niso čudežna rešitev za izzive na demografskem, okoljskem in gospodarskem področju, ampak so predvsem orodje za lastno pametno delovanje.

Ali to velja tudi za izboljšanje kakovosti zraka? Novo mesto velja za degradirano območje zaradi pogostih prekoračitev mejnih vrednosti PM₁₀ v zraku.

Delno ali celovito smo energetsko prenovili večino objektov v naši lasti. Na letni ravni smo zmanjšali rabo končne energije za 1.610.225,40 kWh, povečali rabo obnovljivih virov energije za 588.442,81 kWh in znižali emisije CO₂ za 415,83 ton na leto. Intenzivno postavljamo polnilno infrastrukturo za električna vozila. Trenutno obratuje enajst javnih polnilnic za električna vozila, dve polnilnici postavljamo. Podoben ukrep je sistem izposoje koles GoNm. Povečujemo delež trajnostne mobilnosti v dnevnih migracijah in znižujemo izpuste PM₁₀ in CO₂. V letu 2019 je bila izvedena druga faza širitve sistema izposoje koles. Sedaj obsega 15 postaj in 75 koles, od tega jih je več kot pol na električni pogon. Pospešeno gradimo tudi infrastrukturo za pešce in kolesarje, kar je ključ do razvoja varne in udobne trajnostne mobilnosti.

Kako spremljate kakovost zraka?

Analize zraka izvajamo od začetka leta 2019. Na urbanem delu Novega mesta smo postavili 14 merilnih točk za merjenje stanja zraka ter meteorološke podatke. V sodelovanju z našo občino je Agencija RS za okolje v začetku leta izvedla tudi referenčne meritve onesnaženosti z delci PM₁₀, saj lahko šele na osnovi takšne poglobljene analize določimo, kje se skrivajo primarni razlogi za onesnaženje. V tem trenutku težko govorim o prvih rezultatih, v letu ali dveh pa jih pričakujemo. A naj poudarim, da Mestna občina sama ne more zagotoviti izboljšanja, ampak so odgovorni prav vsi deležniki v prostoru. In tukaj je najpomembnejša država. Brez realizacije državnih ukrepov na področju cest, železnic in energetskega področja ne bo bistvenega izboljšanja zraka v naši občini.

Kot eno od prednostnih področij razvoja ste v Strategiji razvoja Mestne občine Novo mesto opredelili področje komunalne infrastrukture in skrbi za okolje. Zaradi razpršenosti naselij je še vedno precejšen delež občanov, ki nima urejenega javnega kanalizacijskega sistema. Kako rešujete to problematiko?

S Strategijo opremljanja s komunalno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode smo definirali aglomeracije, ki se bodo opremljale z javnim kanalizacijskim sistemom, in aglomeracije, ki se bodo opremljale z individualnimi hišnimi čistilnimi napravami, ter stroške opremljanja. Podrobna analiza 22 aglomeracij je pokazala, da je na 13 območjih upravičena in gospodarna graditev javnega kanalizacijskega sistema, na 9 območjih pa strategija predvideva gradnjo individualnih čistilnih naprav. Te bodo sofinancirane. Strategijo gradnje komunalne infrastrukture je na zadnji seji sprejel tudi občinski svet. Sedaj opredeljen obseg načrtovane gradnje javnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih vod je možno realizirati v 4 do 5 letih, kar je blizu roka, ki ga sedaj opredeljuje državna Uredba.

Na področju ravnanja z odpadki načrtujete objekt za mehansko-biološko obdelavo Dolenjske in Bele krajine, poteka pa sanacija pogorišča Ekosistemov. Kako ste se v Posavju uskladili glede predvidene naložbe in kaj bo stalo na zemljišču Ekosistemov?

Za področje Dolenjske in Bele krajine načrtujemo na področju ravnanja z odpadki izgradnjo manjšega, racionalno zastavljenega centra za mehansko in biološko predelavo 25.000 ton mešanih komunalnih, kosovnih in bioloških odpadkov. Predvideno naložbo bomo sofinancirali na podlagi dogovorjenih deležev družbenic podjetja. Pričakujemo tudi pridobitev kredita EBRD ali druge razvojne banke in s tem razbremenitev občinskih proračunov za navedeno investicijo. Zemljišče, kjer poteka sanacija po požaru podjetja Ekosistemi, leži v občini Straža in kolikor mi je znano, sanacija poteka. Naročila jo je država in naj bi v končni fazi bremenila povzročitelja oziroma lastnika predelovalnice odpadkov.

S podnebnimi spremembami bodo nujne zelene rešitve v energetskem sistemu. V MO Novo mesto želite v skladu z Lokalnim energetskim konceptom zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način za prehod v nizkoogljično družbo. Med cilji je tudi povečanje deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije. Kako ste uspešni?

Rabo obnovljivih virov energije v naši občini zelo spodbujamo. V sklopu energetskih prenov javnih objektov v naši lasti sta bili realizirani dve kotlovnici na lesno biomaso in montiranih šest toplotnih črpalk za potrebe ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode. S tem smo dosegli povečanje rabe OVE energije na 588.442,81 kWh/leto.

Kateri viri energije so potencial na območju vaše mestne občine in kako jih vključujete v sistem lokalne oskrbe z energijo?

Imamo tudi plinovodno omrežje zemeljskega plina. Poleg zemeljskega plina so potencial še lesna biomasa in toplotne črpalke z izkoriščanjem temperature zraka, zemlje in reke Krke. Izdeluje se študija izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Pred časom je Geološki zavod Slovenije izdelal oceno geotermalnega potenciala v občini. Ta potencial ni bil zaznan, podan je bil zgolj predlog nadaljnjih raziskovalnih del.

Razogljičenja in zmanjšanja emisij v mestnih občinah ne bo brez bolj zelenega prometa.

Širimo mrežo kolesarskih povezav z nadgradnjo obstoječih in izgradnjo novih. V skladu s politiko zmanjševanja emisij stara, dotrajana vozila za službene namene nadomeščamo z vozili z nizkimi emisijami, prednostno na električni oziroma hibridni pogon. Električna vozila predstavljajo 50% delež med vsemi vozili na naši občini. Po mestnem jedru bo za prevoz potnikov na voljo tudi električni minibus, v razvoju je sistem souporabe vozil (»car sharing«). Na konferenci E-mobilnost v občinah 2019 smo osvojili nagrado za 3. najboljšo mestno občino na področju e-mobilnosti. Vsako leto v septembru občane spodbujamo za uporabo javnega potniškega prometa in omogočamo brezplačno vožnjo z mestnimi avtobusi. Zelo dobro sprejet je med našimi šolarji tudi projekt organiziranega pešačenja v šolo Pešbus, pri katerem sodelujejo novomeške šole.

Je bil drugačnemu prometu namenjen tudi Urbani forum?

Urbani forum smo organizirali skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS). Namenjen je bil razvoju celovitega potniškega prometa, ki dobro izkorišča možnosti železniškega prometa. Ključen zaključek foruma je bil, da lahko preidemo v brezogljično družbo in razbremenimo zasičene ceste le z učinkovitim regionalnim železniškim potniškim prometom, ki bi bil umeščen v zgoščena urbana območja ob avtocestnem križu. Železnice se v Sloveniji danes srečujejo s številnimi problemi, kot so nizek tehnični nivo omrežja, zastarel vozni park, premajhne kapacitete, nizka komercialna hitrost in neustreznost voznih redov ter nezadostna in neenakomerna pokritost območij, ki potrebujejo povezave z javnim potniškim prometom. Urejanje celovitega javnega in železniškega potniškega prometa presega možnosti načrtovanja na ravni posameznega mesta, zato smo z dogodkom želele občine tematiko izpostaviti in s tem bolje povezati delovanje države in mest.

Tudi razprave o novi gradbeni in prostorski zakonodaji so še vedno vroče. Kako vpliva zakonodaja na delo občin? Kje vidite težave, kje prednosti?

Občinske strokovne službe ocenjujejo, da je nova gradbena in prostorska zakonodaja prinesla nujno potrebne sistemske spremembe, brez katerih do sedaj ni bilo mogoče uvajati prostorskega reda. Po 23 letih je lokalni samoupravi vrnjena pravica in dolžnost, da sodeluje pri izdaji dovoljenj za gradnjo z mnenji o skladnosti projektov z občinskimi prostorskimi akti. Bistvena je tudi ponovna uvedba formalnega pojma gradbene parcele, ki je temeljna in najbolj osnovna urbanistična enota. Vzpostavljeno je razmerje med gradbeno parcelo, določeno na podlagi prostorske zakonodaje, in zemljiško parcelo, določeno na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin. Nov sistem prinaša tudi aktivnejše instrumente zemljiške politike in prostorsko informacijski sistem, ki bo digitaliziral naše delo in informacije. Bistvena pozitivna sprememba pri projektiranju in dovoljevanju gradnje pa je poenostavitev dokumentacije za gradbeno dovoljenje na tiste sestavine, ki so pomembne z vidika ugotavljanja javnih interesov. Dokumentacija je po obsegu in vsebini bistveno zmanjšana, zato omogoča lažje in hitrejše usklajevanje pri iskanju rešitev.

In težave?

Nekatere sistemske rešitve so tudi negativne. Že v času priprave novega zakona smo opozarjali na problematiko izvajanja 58. člena ZureP-2, ki je v pravni red premalo premišljeno vnesel nove rešitve sodnega varstva zoper prostorske akte občin. Negativno ocenjujemo delitev gradbene inšpekcije na državno in občinsko, saj je inšpekcijski nadzor izjemno kompleksna strokovna naloga, ki potrebuje enotno vodenje, koordinacijo in usmeritve, da je lahko učinkovita. Posebej neuspešna pa je regulacija enostavnih in nezahtevnih objektov. Po uveljavitvi GZ-1 in ZureP-2 ter predpisa o razvrščanju objektov smo občine zaznale velik porast gradnje takšnih objektov. Skupna in splošna ocena je, da so dopustne velikosti presegle meje, preko katerih enostavni objekti postajajo prostorsko preveč zaznavni, nezahtevni pa večjih dimenzij – nekateri tudi več tisoč m². Prepričani smo, da nov sistem daje veliko pozitivnih rezultatov, je pa nujno potrebno stalno in pozorno spremljati probleme, ki nastajajo pri izvajanju. V sklopu ZMOS smo nanje že opozorili Ministrstvo za okolje in prostor.