Leto brez leta
Letalski promet že zdaj prispeva 2,5 % svetovnih izpustov CO2, vendar še vedno uživa bonuse v davčni politiki. Tako Jonas Sonnenschein z Umanotere, kjer vodi akcijo Leto brez leta, pojasnjuje, zakaj so letalske karte za posameznika sicer poceni, a posledice podnebnih sprememb čutimo vsi. Pravi, da letalski prevozniki ne plačujejo davka na gorivo, uživajo pa tudi druge prednosti, celo subvencije. Predvsem pa se EU šele zdaj prebuja, saj je evropski parlament šele nedavno pozval članice, naj izpuste letalskega in ladijskega prometa vključijo v nacionalne energetske in podnebne načrte. Slovenski NEPN, pravi sogovornik, ne navaja nobenih ukrepov v zvezi z letalskim prometom. Sicer pa meni, da z akcijo Leto brez leta naslavljajo predvsem posameznika, a tudi na okoljsko politiko. Za zgled so se v Umanoteri že odločili za leto brez letenja.
Nedavno je evropski parlament vse članice pozval, naj izpuste iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa vključijo v nacionalne energetsko podnebne načrte. Katere zaveze pri letalskem prometu, ko gre za razogljičenje, bi moral opredeliti slovenski NEPN?
Končni osnutek NEPN iz januarja 2020 ne vključuje nobenih ukrepov v zvezi z letalskim prometom in niti ne problematizira vprašanja naraščanja emisij v zračnem prometu. Eden izmed razlogov za to je, da emisije mednarodnega letalstva običajno niso vključene v nacionalne izračune toplogrednih plinov. Nahajajo se torej v območju »nikogaršnje zemlje« med nacionalnimi obveznostmi za blažitev podnebnih sprememb. Hkrati pa je ravno zaradi mednarodne narave letalskih potovanj nujno potrebno, da se večino političnih reform, ki zadevajo to področje, sprejme na ravni EU. Minimum, ki bi ga moral vsebovati NEPN, je podpora reformam na evropski ravni. Poleg tega bi morale biti emisije iz letalskega in ladijskega prometa vključene v sektorske cilje zmanjševanja emisij in ne bi smele biti obravnavane, kot da jih ni.
EU pozna izjemen porast letalskega turizma in prometa, kar je drastično povečalo izpuste. Kaj bi morala EU oz. članice storiti na normativni ravni in sistemsko za zmanjšanje izpustov (bolj zelena oprema letal, sistem za trgovanje z emisijami, davek na ogljik …)?
Za začetek bi EU morala uvesti obvezne trošarine na kerozin, tako kot že obstajajo trošarine na dizelsko gorivo in na bencin. Poleg tega letalski prevozniki pri prodaji letalskih vozovnic ne bi smeli biti več oproščeni plačila DDV. Leti znotraj EU so že sedaj vključeni v Evropski sistem trgovanja z emisijami (EU-ETS), vendar je večina pravic do emisij še vedno brezplačno dodeljena letalskim prevoznikom. Še več, leti v Evropo in iz nje v sistem EU-ETS sploh niso vključeni. Poleg omenjenih finančnih instrumentov oblikovanja cen bodo za reševanje problema pogostega letenja nujno potrebne tudi dodatne uredbe na tem področju.
Na kaj mislite?
Trenutna situacija je resnično nenavadna. Pogosto letenje, s katerim imamo kot posamezniki daleč največji vpliv na podnebje, je namreč nagrajevano in dodatno spodbujeno v obliki različnih programov zvestih potnikov (frequent flyer programme), namesto da bi bilo sankcionirano npr. z uvedbo progresivne dajatve, ki se poveča z vsakim letom, za katerega se odločiš. Nenazadnje bo potrebna uvedba moratorija na gradnjo novih ter na razširitve že obstoječih letališč. Pogosto je povpraševanje po močno subvencioniranih regionalnih letališčih precenjeno. Na primer pri letališču v Mariboru. Čeprav bi bilo mogoče spodbuditi več povpraševanja, to vseeno ni v skladu s podnebnimi cilji, ki so se jim države zavezale v skladu s Pariškim sporazumom.
Katere države v EU se lahko pohvalijo s konkretnimi akcijami za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz letalskega prometa in kakšni so konkretni rezultati?
Glavni instrument, ki ga države članice uporabljajo za naslavljanje letalskega sektorja, je obdavčitev letalskih vozovnic. Taki davki že obstajajo npr. v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji in Avstriji. Kljub vsemu je jasno, da ti davki niso zaustavili hitre rasti letalskega prometa in tako predstavljajo predvsem instrument za zbiranje proračunskih prihodkov. Pred kratkim so davke na letalske vozovnice uvedli tudi na Švedskem, kjer se je letalski promet znotraj države v letu 2019 znižal za 9 %. Če je razlog za to lahko pripisati uvedenemu davku, je vseeno težko predvidevati, ker se je ravno v tem časovnem obdobju zgodil velik premik družbenih normativov zaradi vpliva Grete in ozaveščanja s strani kampanje Ostajamo na tleh. Drugi pomembni ukrepi vključujejo skromne naložbe v izboljšanje železniške infrastrukture ali pa nedavno znižanje DDV na medkrajevne železniške vozovnice v Nemčiji. Kljub vsemu je pomembno poudariti, da noben izmed naštetih ukrepov ni niti približno dovolj za znižanje emisij iz letalskega prometa na ustrezno stopnjo.
Letalski turizem je gospodarska panoga v vzponu. Je realno pričakovati, tudi v Sloveniji, da se bodo potniki odločali za počasnejši železniški promet in da bodo podjetja spodbujala druge oblike prometa? Kaj lahko kljub vsemu potniki in podjetja spremenijo v življenjskem slogu in poslovanju?
Glavno vprašanje ne bi smela biti izbira med vlakom ali letalom. Najprej se moramo vprašati, katera potovanja so resnično potrebna. Menim, da nas je večina že doživela delovna potovanja, ki so bila odveč. Sploh glede na to, da je moč nekatere sestanke izpeljati tudi po Skypu ali na kakšen podoben način. Za krajše razdalje v Evropi pa so vlaki dobra alternativa. Čeprav včasih potovanje podaljšajo za nekaj ur, lahko kljub vsemu povečajo kvoto časa za delo v primerjavi z leti, kjer čas »izgubimo« s transferji na letališča in z njih, čakanjem v vrsti, varnostnimi pregledi itn.
Torej brez ozaveščanja ne gre. Katere konkretne akcije boste v kampanji izvedli in na koga ciljate!
Večinoma gre za ozaveščevalne akcije o problematiki letenja in možnih alternativah. S kampanjo želimo med ljudmi širiti zavedanje o možnosti podpisa zaveze. Poleg tega skupaj s predstavniki gibanja Stay Grounded iz ostalih držav sodelujemo pri pripravljanju možnih sprememb politik, ki zadevajo letalski sektor. Ponujamo tudi delavnice za organizacije in podjetja, ki bi želela znižati ogljični odtis in skladno s tem razviti svoje trajnostne potovalne politike in postopke. In kdo ve, morda bomo izzvali naše evropske poslance, da se do Bruslja enkrat za spremembo odpravijo z nočnim vlakom.
Letalski promet močno vpliva na podnebje. Se Slovenija tega dovolj zaveda?
V Sloveniji se do pred kratkim o tej temi sploh ni govorilo. Pa tudi sami smo se vsak dan znova srečevali s posamezniki, ki z vplivom letenja na podnebje sploh niso bili seznanjeni. Kljub temu letalski promet že sedaj prispeva 2,5 odstotkov svetovnih izpustov CO₂. Če pa poleg tega upoštevamo še vse dodatne izpuste ostalih TGP, pa kar med 4 do 5 odstotkov ekvivalenta izpustov CO₂. Letalski sektor je tudi eden izmed sektorjev, v katerem emisije toplogrednih plinov naraščajo najhitreje. Še več, po nekaterih predvidevanjih bi lahko v letu 2050 delež emisij letalskega prometa glede na skupne emisije že dosegel 22 odstotkov.
Ciljate najprej na posameznika?
Dejstvo je, da bodo glede na podnebno krizo nujne določene spremembe življenjskega sloga. Ravno izogibanje letenju je eden izmed najučinkovitejših načinov, s katerim lahko kot posamezniki znižamo svoj ogljični odtis. Če se za to odločimo v večjem številu, bo učinek precej večji.
Po drugi strani pa seveda želimo izpostaviti pomanjkanje vsakršnih sistemskih ukrepov, ki bi se izvajali v letalskem sektorju. Glavni cilj kampanje je torej nenazadnje zbiranje podpisov, s čimer pokažemo, da nam je mar na kolektivni ravni poslati sporočilo našim odločevalcem, da je čas za nesprejemanje ukrepov potekel. Tudi na področju letenja je potrebna podnebna politika, enako kot iščemo alternative v prometu.
Zakaj je letenje tako poceni?
Kruta resnica je, da poceni leti ne obstajajo, saj zanje vedno nekdo plača. To smo trenutno vsi, ki se spopadamo z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Če pa se pogovarjamo le ozko, o ceni letalske karte, ki jo plača potnik, pa je cena res nizka. Eden izmed glavnih razlogov za nizke cene je v dejstvu, da za razliko od ostalih prevoznih sredstev letalski promet ne plačuje davka na gorivo. Problematično je tudi to, da so mednarodni leti v Evropi velikokrat izvzeti iz davka na dodano vrednost (DDV). Del odgovora je mogoče najti tudi v ogromnih subvencijah, namenjenih letalski industriji.
»Sramotenje letenja« je priljubljen izraz, ki ga je v zadnjem času zaznati na družbenih omrežjih in v medijih v številnih državah EU. Ali je to pravi pristop? Kdo je odgovoren, da bi tudi letalski promet prispeval k zmanjšanju emisij?
Če se družbene norme spreminjajo in se ljudje počutijo čedalje bolj nelagodno ali celo osramočeno zaradi podnebnega vpliva letov, je to v splošnem dobra stvar. Podobni mehanizmi so se že izkazali za uspešne in tako privedli do npr. odprave kajenja iz javnih prostorov. Vendar je pomembna razlika med sramotenjem nekoga drugega zaradi letov, ki jih opravlja, ter med občutkom sramu zaradi leta, ki smo ga sami opravili. Po drugi strani pogosto slišimo, da morajo okoljevarstveniki najprej »pomesti pred svojim pragom«, ker dokler sami letijo, lahko letijo tudi vsi ostali. Seveda se moramo izogibati hinavščini in biti vzorniki za ostale, pa vendar po drugi strani nismo nič bolj odgovorni za zmanjšanje emisij kot kdorkoli drug. Bi pa tu poudaril, da smo se v naši organizaciji vsi zavezali za leto brez letenja.
Kako se lahko izognemo nepotrebnim letom?
Najprej se vprašajmo, ali je potovanje res nujno. Morda gre za sestanek, ki ga je moč opraviti preko Skypa oziroma na kakšen drugačen način. Seveda pa se lahko odločimo za prijaznejše alternative. Vlak, avtobus ali osebni avtomobil. V veliko primerih je sploh na krajše razdalje taka pot tudi precej hitrejša. Potovanje na vlaku pa med drugim omogoča nemoteno delo. Nenazadnje, če že morate leteti – skušajte to čim bolj izkoristiti. Delovna potovanja združite z zasebnimi počitnicami, ostanite dlje na eni destinaciji, predvsem pa glejte na potovanje kot na nekaj posebnega in uživajte v njem – glejte nanj kot na nekakšen luksuz, ki je vreden vseh finančnih ter tudi okoljskih stroškov, ki so z njim povezani.
