Podnebna kriza – vroči podatki
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Po pesimističnem scenariju bi se lahko do konca tega stoletja segrela še za 4,1 %, kar bo zahtevalo prilagoditve v poslovanju in razvoju več panog, zlasti kmetijstva, zimskega turizma, energetike, prostorskega načrtovanja in na drugih področjih. Kako lahko s podatki podpiramo prizadevanja za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb in katere ukrepe mora sprejeti Slovenija? O tem so govorili na Statističnem dnevu 2020. Pripravil ga je Statistični urad RS. V reviji objavljamo kratek povzetek razprave klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj in dr. Renate Karba (Umanotera).
Kako blažiti, kako se prilagajati
Na Statističnem dnevu 2020 je dr. Lučka Kajfež Bogataj predstavila dva temeljna gradnika odpornosti na podnebne spremembe: blaženje in prilagajanje. Pri blaženju je govorila o odpravljanju vzrokov za podnebne spremembe, pri prilagajanju pa o zmanjševanju tveganj in o škodah zaradi vplivov podnebnih sprememb.
Prilagajanje je nujno, če želimo zmanjšati tveganja in škode zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer tako, da bo stroškovno učinkovito in bo izkoristilo potenciale.
V svoji predstavitvi je izpostavila problematiko ranljivosti in izpustov.
Zakaj se je treba začeti prilagajati takoj:
klimatskim spremembam se ne moremo več izogniti,
podnebne spremembe bodo morda hitrejše in izrazitejše kot kažejo trenutne ocene,
pravočasne prilagoditve so učinkovitejše in cenejše, kot prilagajanja v zadnjem hipu,
ekstremno vreme UBIJA.
Na zelo konkretna vprašanja morajo odgovoriti:
kmetijstvo (suše, škodljivci-gozd, vročinski stres),
prostorsko načrtovanje (kategorizacija območij klimatske ogroženosti),
zdravstvo (vročina, nove bolezni),
gospodarstvo (ranljivost npr. turizma, vloga zavarovalniške politike),
instrastruktura (zelena infrastruktura, ranljivost energetskih sistemov, dvig morske gladine),
izobraževalni in raziskovalni sistem.
V shemi Prilagajanje in blaženje je opozorila na ranljivost in izpuste ter pokazala na rešitve.
Ker smo sredi smučarske sezone in ponovno mile zime, je zelo sporočilna strategija prilagajanja, ki jo priporoča smučarskemu turizmu (zgornja slika).
Slovenija do konca 21. stoletja, dvig temperature opozarja
Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja. Dr. Renata Karba iz Umanotere, ki je partner v integriranem projektu LIFE IP CARE4CLIMATE, je opozorila, da je znašal ogljični odtis povprečnega prebivalca Slovenije v letu 2017 8,4 ton ekvivalenta CO₂, kar je precej nad povprečjem EU-28 (7,2 tone ekvivalenta CO₂). Količina TGP, ki jih slovenski gozdovi odstranijo iz ozračja, je 0,73 ton CO₂ na prebivalca, torej manj kot 9 % nacionalnih izpustov. Največji viri izpustov TGP v Sloveniji: oskrba z energijo (39 %), promet (32 %), industrijski procesi ter raba goriv v industriji in gradbeništvu (15 %), kmetijstvo (10 %), odpadki (3 %).
Skladno z ocenami podnebnih sprememb v Sloveniji v 21. stoletju, ki so jih pripravili strokovnjaki Agencije Republike Slovenije za okolje, naj bi se, glede na današnjo, povprečna temperatura zraka v Sloveniji do konca 21. stoletja v primeru hitrega in močnega zmanjšanja globalnih izpustov TGP dvignila za 1,3°, v primeru nadaljevanja rasti globalnih izpustov pa celo za 4,1° C.
Kakšne spremembe lahko v Sloveniji povzroči dvig temperature:
povečanje števila vročih poletnih dni in tropskih noči,
povečanje števila in trajanja poletnih vročinskih valov,
letno do 80 dni s temperaturo nad 30° C,
povečanje jakosti poletnih suš,
povečanje jakosti in pogostosti izjemnih padavin,
več padavin, še posebej pozimi,
povečanje nevarnosti zimskih poplav,
manj snega,
spremenjeni pogoji za pridelavo hrane,
v tem geografskem prostoru je vprašljivo preživetje drevesnih vrst, ki danes sestavljajo slovenske gozdove in
zmanjšanje biotske raznovrstnosti.
V lani objavljenem posebnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe o oceanih in kriosferi strokovnjaki ocenjujejo, da bi se v primeru nadaljevanja velikih globalnih izpustov gladina svetovnega morja do konca 21. stoletja lahko dvignila do 1 m, povečala se bo pogostost pojavov ekstremnih višin morske gladine, večina ledenikov v evropskih Alpah pa bi lahko popolnoma izginila.
MOP je vodilni partner projekta skupaj s 14 partnerji, projekt je sofinanciran s sredstvi LIFE programa, sredstvi proračuna RS in lastnimi sredstvi partnerjev.
