Med strateškimi dokumenti, ki bodo določali podnebno politiko in razogljičenje Slovenije, je Podnebni zakon. Javna razprava je končana, zato smo MOP vprašali, kaj je pokazala javna razprava in kakšna bo procedura za sprejem zakona, ki bi naj bil sprejet v najkrajšem roku. Ministrstvo za finance pa smo vprašali, katere novosti prinaša predlog novega zakona o obdavčitvi motornih vozil. Odgovorila je državna sekretarka Natalija Kovač Jereb.
Podnebni zakon je v medresorski obravnavi
Kako se je končala javna razprava o podnebnem zakonu in kakšne bo nadaljnji postopek. Ali gre zakon v proceduro in kdaj je predvideno, da bo sprejet?
Na podlagi javne razprave, ki je potekala od 12. septembra do 12. oktobra 2019, je pripombe podalo približno 45 nevladnih organizacij, strokovnih institucij, gospodarskih družb in posameznikov, pri čemer so bile podane pripombe na primer: da mora podnebna politika temeljiti na načelu podnebne pravičnosti, da je pri njej treba upoštevati najnovejša znanstvena dognanja, da je potrebna dodatna določitev cilja glede prilagajanja na podnebne spremembe, nujna preglednost priprave dolgoročne podnebne strategije in podnebnih planov, ki vključuje sodelovanje javnosti, poudarjena obveza za medsektorsko povezovanje in usklajevanje ter delovanje podnebnega sveta kot strokovno-znanstvenega telesa.
Z 20. 1. 2020 je bil zakon posredovan v medresorsko obravnavo, bil pa je tudi predstavljen na 3. seji Sveta Varuha človekovih pravic. V medresorsko obravnavo je zakon dan po v Poslovniku Vlade RS določenem 15-dnevnem roku, v katerem pričakujemo nadaljnje pripombe in nato čim prejšnje sprejetje usklajenega čistopisa zakona.
Po novem bodo za obdavčitev motornih vozil ključna okoljska merila
Katere novosti prinaša predlog novega zakona o obdavčitvi motornih vozil? Katere okoljske komponente bodo upoštevane? Zakaj naj bi plačevali tudi davek na električna vozila, saj bi lahko to še bolj zavrlo prodajo in s tem zmanjšalo razogljičenje prometa?
Poglavitne rešitve predloga novega Zakona o obdavčitvi motornih vozil so vezane predvsem na okoljski vidik obdavčitve, avtomatizirajo in pospešujejo pa se tudi postopki odmere davka na motorna vozila. S prenovo zakona se želi preprečiti tudi pričakovani dvig obdavčitve novih vozil po 1. januarju 2021 zaradi prehoda na novo metodologijo merjenja izpustov CO₂.
Z obdavčevanjem motornih vozil je mogoče vplivati na ravnanje kupcev motornih vozil, tako da se zaradi ugodnejše obdavčitve odločajo za nakup okolju prijaznejših in čistejših vozil. V predlogu prenovljenega zakona je zato predvideno, da bo obdavčitev motornih vozil po novem vezana le na okoljske komponente (davčna osnova: vrsta goriva, izpust CO₂, moč motorja in emisijski standard EURO) in ne več na prodajno ceno vozil. Zakon določa prenovljeno lestvico davka na motorna vozila, ki upošteva novo metodo merjenja CO₂ izpustov in uveljavitev novih emisijskih standardov EURO vozil.
Prav tako predlog zakona bistveno poenostavlja tudi postopke tako za kupce motornih vozil kot za Finančno upravo RS in ostale vpletene državne organe. Za vlaganje napovedi za odmero davka ter uveljavljanje oprostitev in vračil davka se namreč uvaja uporaba eDavkov. Hitrejše in avtomatizirane bodo tudi odmere davka, saj bo zaradi spremembe davčne osnove (ki ne bo več prodajna cena vozila) izmenjava podatkov homologacijskega in registracijskega organa s Finančno upravo RS potekala avtomatično. V praksi to pomeni, da bodo zavezanci, ki morajo vložiti napoved za odmero DMV, le to vložili preko sistema eDavki, kjer se bodo na podlagi vpisane identifikacijske številke motornega vozila (VIN številka) predizpolnili podatki o motornem vozilu, ki so potrebni za odmero DMV.
Za razliko od dosedanjega postopka, ko je moral zavezanec pridobiti izjavo o emisijski ustreznosti vozila in jo priložiti k napovedi za odmero davka, se bodo podatki, ki so vsebovani v potrdilu o skladnosti motornega vozila, avtomatično prenesli v elektronski sistem Finančne uprave RS. Po plačilu ali oprostitvi DMV bo imel registracijski organ dostop do davčne evidence, ki bo vsebovala podatek o plačilu oziroma oprostitvi davka. Zavezanec bo tako po elektronski napovedi za odmero davka in plačilu odmerjenega davka moral zgolj še do registracijskega organa, kjer bo registriral motorno vozilo. Vsi ostali obiski pri organih zaradi avtomatizacije in povezljivosti evidenc ne bodo več potrebni, kar bo bistveno skrajšalo, pospešilo in poenostavilo postopek za vse.
Razbremenitev za zavezance velja tudi pri uveljavljanju oprostitev, saj bo Finančna uprava RS v postopku odmere davka po uradni dolžnosti pridobila podatke o istem stalnem prebivališču zavezanca in njegovih treh ali več otrok, ki je eden izmed pogojev za uveljavljanje oprostitev za velike družine oziroma v posameznih primerih pri uveljavljanju oprostitev za invalide.
Z zakonom se prav tako ukinja dodatni davek na motorna vozila, zaradi katerega so lastniki vozil z večjo prostornino (ponekod skupna davčna obremenitev z vsemi davki tudi do cca. 50% od davčne osnove – vrednosti vozila) vse pogosteje ta vozila registrirali v tujini. Za vsa vozila bo tako določen enotni davek, s čimer pa se prenavlja tudi lestvica za odmero davka.
Kako to vpliva na prodajno ceno avtomobilov?
V skladu s predlogom zakona se v osnovi ohranjajo zavezanci za davek, kot so določeni v veljavnem zakonu. Pri tem pojasnjujemo, da pri nakupu novega motornega vozila praviloma kupec ni zavezanec za DMV, temveč je to proizvajalec motornih vozil ali oseba, ki zaradi opravljanja dejavnosti trgovine z motornimi vozili pridobi iz druge države članice motorno vozilo, ki še ni bilo predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi članici.
Zakaj naj bi plačevali tudi davek na električna vozila?
Kot je bilo že pojasnjeno, predlog Zakona o davku na motorna vozila veže višino zneska davka izključno na okoljske kriterije, s čimer bo pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti zraka in podnebja ter sledil trendu prehoda na čistejša vozila. S tem bo prispeval k doseganju okoljskih ciljev Slovenije v prometu. Ker električna vozila tudi obremenjujejo okolje, zlasti z vidika proizvodnje in razgradnje pogonskih baterij ter proizvodnje električne energije, ki je v veliki meri še vedno proizvedena iz fosilnih goriv, pri obdavčitvi motornih vozil tudi v primeru električnih vozil sledimo okoljskim ciljem.
Električna vozila so trenutno obdavčena po lestvici, ki velja za vozila z bencinskim pogonom. Ker pa se s predlogom zakona oddaljujemo od vrednosti motornih vozil, bodo električna vozila po novem obdavčena v odvisnosti od moči motorja.
Predlog zakona predvideva nizko obdavčitev električnih vozil, saj so v povprečju po predlogu zakona električna vozila še vedno nižje obdavčena od primerljivih bencinskih in dizelskih vozil. Tako predlog zakona v 12. členu določa posebno lestvico za obdavčitev motornih vozil, ki so izključno na električni pogon.
Na podlagi podatkov odmere DMV so za leto 2018 vsa osebna vozila na električni pogon, od katerih je bil obračunan DMV, plačala v povprečju okoli 113 evrov davka. Govorimo o povprečju. Za največji delež osebnih vozil na električni pogon je bilo plačanega 75 evrov DMV. Upoštevajoč predlog zakona, ki je v javni obravnavi, bi se DMV za osebna vozila na električni pogon zvišal v povprečju na 208 evrov. Pri najbolj številčnih vozilih na električni pogon, od katerih je bil obračunan DMV, pa bi po predlogu zakona, ki je v javni obravnavi, znašal davek 124 evrov.
Zgolj primerjava o povprečnem znesku DMV za osebna vozila na bencinski in dizelski pogon nam pokaže, da so že danes osebna vozila na električni pogon bistveno manj obremenjena z DMV (v povprečju znaša obremenitev osebnih vozil na bencinski in dizelski pogon z DMV okoli 440 evrov). Seveda pa bo to veljalo tudi pri novi odmeri DMV v skladu s predlogom zakona, ki je v javni obravnavi (v povprečju bo znašala obremenitev z DMV pri osebnih vozilih na dizelski in bencinski pogon okoli 550 evrov).
Prav tako so električna vozila že deležna številnih ugodnosti. Davek na motorna vozila pa je enkratni davek, ki se v skladu z določbami zakona praviloma plača, ko je opravljen promet motornih vozil oziroma ko se za motorno vozilo prvič zahteva registracija v Sloveniji. Za električna vozila pa že velja vsakoletna oprostitev plačila letne dajatve, znatno nižja je obdavčitev elektrike kot pogonskega goriva v primerjavi s fosilnimi gorivi, omogoča pa se tudi subvencija za nakup električnega vozila in druge ugodnosti.
Vlada je v letu 2017 sprejela Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji, ki določa cilje in ukrepe na področju uporabe alternativnih goriv v prometu z namenom doseganja okolijskih ciljev, določenih za leti 2020 in 2030. Za izvajanje ukrepov omenjene strategije je vlada v lanskem letu sprejela Akcijski program za alternativna goriva v prometu. Preko 50 predlaganih ukrepov akcijskega programa sledijo ciljem strategije in omogočajo doseganje ciljev v celotnem obdobju veljavnosti strategije. Izvedba predvidenih ukrepov predstavlja okvir, da bo Slovenija dosegla že veljavne okoljske cilje v sektorju prometa.
Najintenzivnejši ukrepi akcijskega programa so usmerjeni v spodbujanje elektromobilnosti. Akcijski program izpostavlja že veljavno ugodnejšo obravnavo električnih vozil (nizka davčna stopnja na področju DMV, oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu za električna vozila, sofinanciranje nakupa v okviru Eko sklada z nepovratnimi finančnimi spodbudami in s shemo ugodnega kreditiranja). Prav tako akcijski program določa obsežen nabor ukrepov, npr. vključitev vozil na električni pogon v skupna javna naročila, znižanje odstotka za izračun bonitete pri rabi službenih vozil v zasebne namene, normativno ureditev na področju prometa, ki spodbuja pozitivno diskriminacijo za vozila na električni pogon pri parkiranju, uporabi določenih prometnih površin, ureditev parkiranja na mestih, rezerviranih za vozila na električni pogon, itd.
S sprejetim akcijskim programom vlada, ob že obsežnem naboru, dodatnih ukrepov za električna vozila na davčnem področju ni predvidela. Izpostavljamo, da že sedaj opisani ukrepi pomenijo nesorazmerno ugodnejšo obravnavo vozil na električni pogon v primerjavi z drugimi vozili.
Glede na navedeno ocenjujemo, da ni potrebno in primerno predpisati dodatno davčno ugodnost tudi na področju davka na motorna vozila.
Kako bo z obdavčitvijo rabljenih vozil?
S predlogom zakona se določa prenovljena lestvica davka na motorna vozila, ki upošteva novo metodo merjenja CO₂ izpustov za nova vozila in uveljavitev novih emisijskih standardov EURO vozil.
Za rabljena vozila, ki nimajo podatkov po novi metodi merjenja izpustov CO₂ (t.i. preskusni postopek WLTP), predlog zakona predvideva korektivni faktor v višini 20 oz. 22 % pribitka k podatkom o izpustih CO₂, izmerjenih po preskusnem postopku NEDC. Zaradi odprave vezanosti obdavčitve na ceno vozila se za primere uvoza/vnosa rabljenih vozil v predlogu zakona določa tudi primerni faktor amortizacije, da se zagotovi enaka obravnava teh vozil v primerjavi z istovrstnimi vozili na domačem trgu (upoštevanje sodne prakse EU).
Zaradi spremembe prometne zakonodaje in s tem novih meritev izpustov CO₂ je predviden začetek uporabe zakona 1. januarja 2021.
Lestvica za izračun obveznosti iz 10. in 13. členu.
10. člen (obveznost glede na izpust CO₂ in vrsto goriva)
(1) Obveznost v eurih glede na izpust CO₂ in vrsto goriva, ki se uporablja za pogon motornega vozila iz prvega odstavka 9. člena tega zakona znaša:
(2) Za motorno vozilo iz prvega odstavka 9. člena tega zakona z izpustom CO₂ manjšim od 100 g/km se obveznost določi v višini minimalne obveznosti brez pribitka, glede na vrsto goriva, ki ga uporablja za pogon. Za motorno vozilo z izpustom CO₂ večjim od 100 g/km se obveznost določi kot seštevek minimalne obveznosti za določen razred, v katerega se uvršča in pribitka za vsak g/km izpusta CO₂, ki presega spodnjo mejo razreda, glede na vrsto goriva, ki ga uporablja za pogon.
(3) Če motorno vozilo iz prvega odstavka 9. člena tega zakona za pogon ne uporablja izključno bencinskega ali dizelskega motorja se obveznost določi z upoštevanjem lestvice, ki velja za motorna vozila na bencinski pogon.
(4) Za druga motorna vozila iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki nimajo podatka o izpustu CO₂, se obveznost za motorna vozila na bencinski ali drugi pogon, razen dizelskega, določi v višini 1,5 kratnika minimalne obveznosti brez pribitka za najvišji razred za motorna vozila na bencinski pogon ter za motorna vozila s pogonom na dizelsko gorivo v višini 1,5 kratnika minimalne obveznosti brez pribitka za najvišji razred za motorna vozila na dizelski pogon.
13. člen (obveznost glede na moč motorja)
(1) Obveznost v eurih glede na moč motorja motornega vozila iz prvega, drugega in tretjega odstavka 9. člena tega zakona znaša:
(2) Za motorna vozila iz prvega, drugega in tretjega odstavka 9. člena tega zakona, z močjo motorja nižjo od 80 kW znaša minimalna obveznost 40 eurov. Za motorna vozila z močjo motorja večjo od 80 kW se obveznost določi kot seštevek minimalne obveznosti za določen razred, v katerega se uvršča in pribitka za vsak kW, ki presega spodnjo mejo razreda, v katerega se uvršča motorno vozilo.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša obveznost za bivalna vozila (razen motornih vozil iz tarifne oznake 8703 80) 40 eurov za vsak kW, za trikolesa in štirikolesa (razen motornih vozil iz tarifne oznake 8703 80) ter motorna vozila iz tarifne oznake 8711 (razen motornih vozil iz tarifne oznake 8711 60) pa znaša 5 eurov za vsak kW.
