| Fakulteta za logistiko tudi z e-študijem | | |
| Sodelovanje z gospodarstvom ni pomembno samo za Fakulteto za logistiko, pač pa tudi za delodajalce in študente. Tak pristop je dekan dr. Martin Lipičnik uveljavil že ob rojstvu fakultete, ki ima sedež v Celju, dislocirani enoti pa v Krškem in Tržiču. Zato bodo na informativnih dnevih predstavili nekatere novosti v študijskih programih, ki so prilagojeni potrebam trga in gospodarstva. Sicer pa je, kot pravi dekan, zanimanje za študij logistike še zmeraj izjemno. |
|
Kako ste bili zadovoljni z vpisom na Fakulteto za logistiko v šolskem letu 2009/2010 in za katere programe in študijske smeri je največ zanimanja?
Zanimanje za študij logistike je še zmeraj izjemno. Tudi v študijskem letu, ki se je začelo lanskega oktobra, je vpis presegel pričakovanja. V visokošolskem strokovnem študijskem programu Gospodarska in tehniška logistika se je število razpisanih mest zapolnilo že v prvem prijavnem roku, medtem ko se zanimanje za univerzitetni študij postopno zmanjšuje, kar pa je v zadnjem času značilnost vseh slovenskih univerz.
Kaj boste prednostno predstavili zainteresiranim dijakom na informativnih dnevih? Bodo kakšne novosti?
Poudarek bo predvsem na posebnostih našega študija, ki se nekoliko razlikuje od oblik študija na drugih fakultetah. Študij na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru je namreč moderno oblikovan, saj izvajamo študij, ki je kombinacija klasičnega načina študija in e-študija. Pretežni del študijskih obveznosti izvajamo v virtualni učilnici, kar omogoča študentom opravljanje mnogih študijskih obveznosti kjerkoli in kadarkoli. Hkrati pa imajo študenti z vpisom na fakulteto dostop do vseh gradiv, torej e-gradiv, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje študijskih obveznosti.
Kakor kažejo podatki, je tudi za podiplomski študij močno zanimanje?
Tako je. Tudi redni magistrski študij 2. bolonjske stopnje je požel izjemno veliko zanimanja, saj imamo tudi v študijskem letu 2009/2010 zapolnjena vsa mesta, nekoliko manj pa je izrednih študentov. Po pričevanju nekaterih študentov je vzrok za to manjša pripravljenost delodajalcev, da bi v času gospodarske krize svojim zaposlenim financirali študij. Je pa res, da je zanimanje za izredni študij upadlo na vseh univerzitetnih stopnjah.
V zadnjem času je veliko zanimanje za študij na 3. stopnji, torej v programu doktorskega študija, ne glede na to, da je za pridobitev doktorata potrebno vložiti ogromno truda. To pripisujemo dejstvu, da je logistika zaradi svoje multidisciplinarnosti izredno zanimiva in široka veda za proučevanje in raziskovanje. Naši doktorski študenti, kot tudi študenti nižjih stopenj, pa so željni raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj.
Med vašimi diplomanti ni nezaposlenih. Kako sodelujete s podjetji, ki iščejo logiste, in kako praktike vključujete v pedagoško delo?
Med našimi diplomanti 2. stopnje so zaposleni, ki delajo na vodilnih mestih v logističnih podjetjih. Na fakulteti pa smo med drugim vzpostavili stik s podjetji iz gospodarstva, s katerimi sodelujemo že od prvega dne našega delovanja. Radi se pohvalimo, da smo na tem področju zelo uspešni. Sodelovanje je izjemno pomembno za zagotavljanje praktičnega usposabljanja študentov tretjega letnika visokošolskega strokovnega študija.
V prepoznavanje logističnih problemov in procesov se samoiniciativno vključujejo tudi študenti, predvsem v okviru študentske skupine LARS (Logistično akademsko raziskovanje in svetovanje), ki s svojim teoretičnim znanjem proučuje in predlaga morebitne rešitve logističnih procesov v slovenskih podjetjih, med drugim tudi v družbah Mercator, Adria Airways in Ljubljanske mlekarne.
Fakulteta za logistiko je z mednarodnimi strokovnimi srečanji že postala del širšega univerzitetnega prostora. Kakšne povezave s tujimi univerzami načrtujete? Ali gre tudi za izmenjavo predavateljev in študentov?
Povezujemo se s priznanimi tujimi univerzami in fakultetami, kar nam omogoča sodelovanje v mednarodnih znanstvenoraziskovalnih projektih, izmenjavo študentov in pedagoškega osebja v okviru programa Erasmus. Med drugim se lahko pohvalimo s pridobljenima mednarodnima akreditacijama: evropsko akreditacijo akreditatorja ECBE (European Council for Bussiness Education) in vseameriško akreditacijo ACBSP (Association of Collegiate Business Schools and Programs), ki sta rezultat odličnosti našega dela, hkrati pa zagotavljata primerljivost znanj naših diplomantov z vrstniki po svetu.
Pridobljeni akreditaciji fakulteto zavezujeta, da nenehno izboljšuje in posodablja pedagoško in raziskovalno delo na fakulteti. Fakulteta pa je obenem postala ena izmed akreditiranih ustanov z višjimi zahtevami pri vpisih, saj so mednarodno priznani programi bolje cenjeni tudi pri delodajalcih. Poleg tega bo pridobljena akreditacija omogočala večjo mednarodno povezanost v projektnem in raziskovalnem delu, a tudi pri mednarodnih izmenjavah študentov in predavateljev.
S katerimi univerzami sodelujete?
Sodelujemo z več tujimi univerzami, kot so National University of Singapore, ki zaseda 21. mesto na šanghajski lestvici najboljših svetovnih univerz. Kot svetovalci sodelujemo pri ustanavljanju Fakultete za logistiko v Peruju na University San Martin de Porres v Limi. Prav tako smo se v Washingtonu (George Washington University) dogovorili o mednarodnem sodelovanju v sklopu programa Erasmus Mundus, pri čemer bo koordinator tega projekta ECBE. Tudi s Siberian State Aerospace University v ruskem Krasnojarsku bomo v kratkem podpisali dogovor o mednarodnem sodelovanju in ustanovitvi mednarodnega inštituta. Nenazadnje pa v Parizu sodelujemo pri pripravi magistrskega študijskega programa European Tourism Management, kjer bomo kot gostujoči profesorji predavali o logistiki in kvantitativnih metodah.
Kako se študentje angažirajo na Fakulteti, ali načrtujete kakšne nove oblike dela in povezovanja študentov?
Na fakulteti, kot že omenjeno, deluje študentska skupina LARS. V LARS so vključeni najboljši študenti dodiplomskega in predvsem podiplomskega študija. Omogočamo jim poglobljen študij logistike z uvajanjem v raziskovalno delo ter s povezovanjem teoretičnega znanja s praktičnimi problemi, s katerimi se srečujejo v gospodarskih organizacijah na področju logistike. Poleg njih so še posebej aktivni Tutorji študenti, ki sistematično nudijo pomoč študentom pri študiju in njihovem akademskem razvoju ter predstavljajo vezni člen med fakulteto in študenti. Študenti pa so zastopani tudi v Študentskem svetu Fakultete za logistiko, v katerega so vključeni predstavniki posameznih letnikov in rešujejo problematiko, povezano s pravicami in dolžnostmi študentov.
Kakšni so letošnji načrti fakultete?
Z novim študijskim letom bodo stopili v veljavo spremenjeni, izboljšani in kakovostnejši študijski programi, ki so plod sodelovanja z akreditatorji in predstavniki gospodarstva, tako da so prilagojeni potrebam trga, saj smo na podlagi tovrstnega sodelovanja pridobili največ informacij o tem, kaj od naših študentov in znanstvenega raziskovanja pričakuje gospodarstvo.
