Vse več dobrih praks za optimizacijo embalaže, čista embalaža za čisti reciklat – EOL 143

Okoljska orodja in projekti

V uvodnem delu srečanja so bila predstavljena nekatera okoljska orodja in aktivnosti članov Zelenega omrežja. Lea Tomažič iz podjetja Tax-Fin-Lex d.o.o. je predstavila platformo EcoLex Life in njena štiri orodja za lažje spremljanje okoljske zakonodaje v skladu z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (Environmental Liability Directive – ELD). Sestavljena je iz štirih medsebojno povezanih orodij: EcoClipping, Zakonodaja, Okoljski vodič in Ocene tveganj, s pomočjo katerih podjetja lažje obvladujejo svoja okoljska tveganja.

Da je možno učinkovito in okolju prijazno čistiti z mehanskim procesom, je predstavila Alenka Kügerl iz podjetja Enjo, kjer središče čiščenja predstavljajo različne tkanine na osnovi mikrovlaken. Tkanine Enjo povzročijo 90 % manjšo uporabo čistil in odpadkov, 50 % manjšo porabo pitne vode in 50 % manjšo porabo časa za čiščenje.

Vse več turističnih destinacij je vključenih v Zeleno shemo trajnostnega turizma. Med njimi je tudi destinacija Miren Kras, ki je v letošnjem letu prejela zlati znak Slovenia Green Destination, jeseni pa so se uvrstili tudi med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Glavna znamenitost destinacije je Pomnik miru v parku miru na Cerju. Park je letos avgusta zajel velik požar, ki je uničil približno 100 hektarov gozda. Kot je povedala Anja Brus Cigoj iz Turizma Miren-Kostanjevica, so po tem povezali ljudi v kampanji Drevo za Cerje. Vsak zainteresirani lahko na spletni strani drevozacerje.si daruje sadiko, s katerimi bodo oživeli požgani gozd, ki je tudi del evropske mreže Natura 2000. V letošnjem letu so izvedli tudi prvo javno prireditev brez plastike in v septembru je Občina Miren-Kostanjevica sprejela odlok za javne prireditve v občini brez okolju škodljive plastike.

Dr. Iztok Kamenski, predsednik GBC Slovenija, je predstavil mednarodni evropski projekt na področju trajnostne gradnje LEVELs. Gre za trajnostne kazalnike za gradnjo, ki naj bi v prihodnje postali zavezujoči v okviru evropske direktive. Žal je namreč tako, da se trajnostna gradnja (storitve, izdelki) izvaja predvsem takrat, kadar gre za predpis na strani države ali pa je to ekonomsko upravičeno. V slovenskem prostoru se na področju trajnostne gradnje pojavlja problem pri slovenski gradbeni industriji, ki ne sledi inovacijam v evropskem in svetovnem merilu.

Pot k trajnostni embalaži

Ste se že kdaj vprašali, kakšna je možnost, da v vrtnariji ali v vrtnem centru najdete rastlino, ki je bila vzgojena lokalno? Kot pravi Mojca Rehar Klančič iz vrtnarije Trajnice Golob-Klančič, zelo majhna. Po podatkih Statističnega urada RS približno 95 % rastlin v naših vrtnih centrih prihaja iz tujine. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič rastline vzgajajo sami, v navadni njivski zemlji, ki jo presejejo in predstavlja osnovo mešanice. Rastline nameščajo v ponovno uporabljene zabojnike, ki so bili v osnovi namenjeni transportu zelenjave. Za nekatere rastline uporabljajo zabojnike iz stiropora, ki so bili uporabljeni za ribe.

Tudi hmeljarstvo predstavlja problem in hkrati potencial za nove še ne izkoriščene surovine, tudi na področju embalažnih materialov. Za oporo hmelja se pri nas še vedno uporablja vodila iz monofilne vrvice sintetičnega izvora (PE, PP). Vrvica ima odlične mehanske lastnosti, nizko ceno, vendar se v okolju razgrajuje tudi do 450 let. Kot je povedala dr. Vesna Žepič Bogataj iz Razvojnega centra orodjarstva Slovenije TECOS v mednarodnem projektu LIFE BioTHOP iščejo rešitve za preoblikovanje odpadne hmeljevine v nove biorazgradljive izdelke za proizvodni sektor embalaže in vrtnarstva. Pri strojnem odrezovanju hmelja se hmelj odreže skupaj s vrvico PP in se tako ostanki biomase odlagajo skupaj z ostanki vrvice PP. Čeprav Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 19/1997 – 20. člen), sprejet leta 1997, določa, da so pridelovalci hmelja dolžni v roku treh let po uveljavitvi tega odloka zagotoviti izvajanje odstranjevanja vrvice PP iz hmeljevine oziroma pričeti z uporabo biorazgradljive vrvice, vendar pri nas to še ni praksa. Ustvari se ogromna količina odpada v mešanici plastike in biomase, ki lahko v eni rastni sezoni znaša tudi do 15 ton/ha. Ker tega odpada ni mogoče kompostirati, reciklirati ali odlagati, gre v sežig. V okviru projekta bodo razvili tri nove tržno naravnane produkte krožnega gospodarstva, in sicer bio vrvico PLA prilagojeno za hmeljarsko panogo, embalažne pladnje iz stiskanih vlaken hmelja in brizgane biorazgradljive lončke za sajenje poljedelskih kultur.

Odpadna plastika za enkratno uporabo je problem tudi na prireditvah. Kot je povedal vodja oddelka za odpadke v Komunali Brežice d.o.o. Marko Ferenčak, so se v komunali v okviru hčerinskega podjetja Ekosocial lotili reševanja tega problema. Nudijo storitev nakupa ali najema plastičnih kozarcev za večkratno uporabo, pranja in skladiščenja. Še vedno gre za plastični lonček, vendar je material takšen, da prenese vsaj 1.000 pranj. Kako opravičiti nakup takšnega kozarca organizatorju prireditve v primerjavi s poceni nakupom kozarcev za enkratno uporabo? Organizator se lahko s kozarcem oglašuje z dizajnom, velik argument je, da se pri kozarcih za večkratno uporabo uporablja kavcijski sistem, vendar približno 80 % obiskovalcev kozarce obdrži kot spominek, kar pomeni, da organizator zasluži. Evropska direktiva določa, da bo od januarja 2020 naprej obvezna uporaba povratne embalaže na javnih prireditvah.

Da je ne glede na vse črne besede o plastiki plastika še vedno današnja nujnost, pravi dr. Iztok Kamenski, vodja Akademije Jub. V Jubu namreč brez plastične embalaže ne gre. Za izdelavo embalaže uporabljajo polipropilen in polietilen. Problem pa je predelava plastike in proizvodnja plastike. Kot pravi dr. Kamenski, v slovenskem prostoru zagotovo potrebujemo obrat za predelavo plastike. Kljub temu analize kažejo, da je plastična industrija zelo učinkovita, saj bi alternativna embalaža potrebovala dvakrat več energije kot plastična, šestkrat toliko vode, ustvarila bi petkrat toliko trdnih odpadkov in štirikrat toliko emisij toplogrednih plinov. Pri embalaži za Jubolin uporabljajo reciklat, kovinska embalaža za njihove barve pa je problematična zaradi rjavenja, saj je osnova njihovih barv voda.

Učinkovit material za embalažo je tudi aluminij. Kot je povedal dr. Marko Homšak, direktor družbe Talum Inštitut d.o.o., je aluminij kovina z najvišjo napovedano rastjo porabe v naslednjem desetletju. Zaradi higienskih lastnosti, toplotne prevodnosti in moči je aluminij odlična rešitev za pakiranje. Rast aluminija pri pakirnih materialih naj bi bila do leta 2050 približno 28 % glede na leto 2017. V Talumu za področje embalaže proizvajajo rondelice in rondele. Rondelice so osnova za embalažne doze, tube. Inovacije omogočajo, da je lahko stena doze čim tanjša, saj se z določenimi dodatki izboljšajo lastnosti.

Kako lahko iz tekstilnih odpadkov pridemo do surovin za kemično in tekstilno industrijo, je predstavila dr. Mojca Poberžnik iz inštituta IOS, d.o.o. V okviru projekta Resyntex so razvili demonstracijsko pilotno napravo za kemično predelavo tekstila v sekundarne materiale s kapaciteto 30 ton na leto. Gre za proces kemičnega recikliranja v gradnike, ki so ponovno uporabni v kemiji polimerov. Vhodna surovina je odpadni tekstil najslabše kakovosti, iz procesa recikliranja pa se pridobi čisto celulozo, čisti poliester, čisti poliamid, mešanica poliester celuloza, denim, proteinska vlakna.

Kako iz odpadkov do novih surovin? RCERO Celje je prvi regionalni center za ravnanje z odpadki v Sloveniji in edini s termično obdelavo preostanka predhodno obdelanih komunalnih odpadkov. Tina Kramer, vodja Sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov ter investicije v družbi Simbio, d.o.o., ki upravlja s centrom, je predstavila tehnološko posodobitev linije za izločanje in razvrščanje odpadne embalaže v RCERO Celje. Z novim tehnološkim postopkom v prvi fazi izločijo približno 8.000 ton embalaže, tudi iz mešanih komunalnih odpadkov, kar pomeni skoraj 20 % delež mešanih komunalnih odpadkov. Neposreden učinek dodatno izločene embalaže se kaže v zmanjšanju količine lahke frakcije za termično obdelavo in zmanjšanju količine odloženih odpadkov na odlagališču. Opozorila je tudi na težavo čistosti frakcij, saj so za nadaljnjo reciklažo nujne.

Kako preveriti dejanski okoljski vpliv embalaže na okolje? Obstaja več metod in analiz, dr. Gašper Gantar, direktor Visoke šole za varstvo okolja, je predstavil študijski primer analize LCA za dve vrsti embalaže za kremo. Primerjali so vpliv embalaže od zibelke do vrat in od zibelke do groba. Na začetku je potrebno določiti cilj in obseg analize LCA, definirati, kaj je bilo potrebno za izdelavo izdelka, s pomočjo namenske programske opreme se izračuna, kakšne vplive na okolje je to pustilo in na koncu se naredijo zaključki. Analizirani sta bili tuba in embalaža z mehanizmom s 30 ml vsebine. Upošteval se je material embalaže in njenih sestavnih delov, teža embalaže in postopek izdelave, transport s tovornjakom 500 kilometrov. Sledila je priprava modela, ki vključuje vhodne materiale, proces proizvodnje (poraba energije), transport in dodatno pri obsegu od zibelke do groba še uporabo na strani potrošnika in ravnanje z odpadno embalažo. Pri obsegu od zibelke do vrat je imela tuba boljše okoljske rezultate na vseh področjih. Pri upoštevanju tudi vsebine embalaže in koliko embalaža omogoča, da se uporabi celotna vsebina, je v tubi ostalo približno 10 % kreme, v embalaži z mehanizmom pa približno 2 %. V tem primeru se lahko znajdemo v situaciji, kjer ni jasno, katera embalaža je okoljsko boljša. Zato je potreben natančen izračun in upoštevanje navad kupca.

Embalažna delavnica

Zaključki krajšega skupinskega dela na konkretnih primerih embalaž so pokazali, da je velika potreba po pravilnem in učinkovitem ozaveščanju kupcev in uporabnikov embalaže. Uporaba okoljskih znakov na embalaži lahko kupce zmede oziroma so lahko za kupce nerazumljivi in nejasni, če jih pravilno ne komuniciramo. Zato je eden izmed predlogov, da je na embalaži jasno označeno, v kateri zabojnik spada določena embalaža in kakšna mora biti, da bo primerna za recikliranje (očiščena, brez vsebine idr.).

Prav tako je za recikliranje dobrodošlo, da je embalaža iz ene vrste materiala, saj tako omogoča enostavno ločevanje in možnost recikliranja ter da se za izdelavo embalaže, kolikor je možno, uporablja reciklat.

Pozornost je potrebno posvetiti tudi optimizaciji embalaže glede na notranjo vsebino oziroma izdelek – da v embalaži ni preveč praznega prostora.