| Razvojni izzivi embalažne panoge | | Urška Košenina | |
| Izjemno aktualne teme, ki pretresajo embalažni trg na poti v krožno gospodarstvo, so na strokovni delovni konferenci Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu požele izjemno zanimanje gospodarstva, strokovnih, raziskovalnih inštitucij in drugih partnerjev. Avtorice, avtorji prispevkov v strokovnem priročniku Razvoj embalaže v krožnem gospodarstvu so predstavili nekaj središčnih tem razvoja embalaže v prihodnjem desetletju. Konferenca, ki jo je Fit media organizirala v sodelovanju s SRIP Krožno gospodarstvo, je bila odlična priložnost za mreženje. Nekateri udeleženci so odgovorili na vprašanje, kakšni embalažni izzivi čakajo Slovenijo v naslednjih petih letih in kako se bodo odzvali nanje. | |
prof. dr. Diana Gregor Svetec, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani:
Ukvarjamo se z embalažo, sledimo tudi trendom. Trendi seveda kažejo k trajnostni embalaži. To je trend, ki bo prevladal tako v Evropi kot v Sloveniji. V ospredju je tudi pametna embalaža. V naslednjih petih letih bo zagotovo prevladovalo okoljsko zavedanje, kako narediti embalažo okolju čim bolj prijazno, z materiali, s tehnološkim dizajnom, mislim na volumenske prilagoditve, prilagoditve materialov in grafično podobo. Tudi grafična podoba je pomembna, morda moramo spustiti laminiranje, jo narediti bolj privlačno z minimalistično podobo. Na primer z nekimi inteligentnimi elementi, kot je QR koda, in z njo podati več informacij. To je trend, ki bo verjetno prevladal tudi v Sloveniji. Mi se na našem oddelku ukvarjamo tako z razvojem inteligentne kot tudi trajnostne embalaže. Ekodizajn skušamo vpeljati v oblikovanje embalaže in tudi v grafično oblikovanje.
Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
V naslednjih petih letih bo vedno več aktivne, pametne embalaže. Na to bomo precej pozorni, da ne bodo nastajali še dodatni e-odpadki, s katerimi ne bi pravilno ravnali in ki bi lahko dejansko zmotili proces zbiranja in obdelave teh odpadkov.
Silvester Bolka, Fakulteta za tehnologijo polimerov:
Kar se tiče trendov pri embalaži, bosta dve razvojni smeri. Uporaba reciklirane embalaže oziroma delno reciklirane embalaže, druga smer pa bo bioosnovana oziroma biorazgradljiva embalaža. Na prvem trendu že zelo veliko delamo. Za precej podjetij smo že izvedli teste, koliko reciklata se lahko porabi zraven osnovnega materiala, da material še vedno ohranja svoje prvotne lastnosti in da se lahko uporablja v nespremenjeni obliki, z nespremenjeno tehnologijo. Na temo bioosnovanih oz. biorazgradljivih materialov smo izvedli tudi že nekaj projektov. Konkretno pa smo izdelali že termoformirane banjice za zelenjavo in tanke termoformirane folije za uporabo za embalažo za jabolka v platojčkih. Naslednja stvar, ki jo raziskujemo, je, da bi toplotno obstojnost bioosnovanih, biorazgradljivih materialov dvignili, da bi jih lahko uporabljali tudi v kombinaciji z vročimi pijačami.
Niko Kumar, Valtex & Co. d.o.o.:
Mislim, da se bomo v prihodnje pogovarjali le še o krožnem gospodarstvu, sploh se ne bomo več želeli spomniti na linearno ekonomijo. Najbolje je, da embalažna industrija čim prej skoči na ta vlak in začne z vsemi silami ustvarjati to, kar je pač prihodnost. Mi bomo še naprej razvijali naše krožne modele gospodarstva, kot smo to naredili v Novem mestu, Ljubljani in sedaj v Brežicah. Skratka, da bomo iz kartonske embalaže za mleko in sokove dobili celulozo, jo predelali v higienski papir in ga dostavili nazaj k viru, iz katerega ta embalaža izvira. Tako bomo zagotovili neke vrste samooskrbo z izdelki iz higienskega papirja oz. iz celuloze, ki izvira iz embalaže.
Branka Viltužnik, Plastika Skaza d.o.o.:
Izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti, so predvsem v ozaveščanju ljudi pri uporabi plastike in zamenjava plastike za enkratno uporaba s plastiko za večkratno uporabo. Potem so tu še izzivi na področju materialov. Poskušamo razviti čim bolj okoljsko sprejemljive materiale, ki so prijazni do ljudi. Zelo si prizadevamo za razvoj. Nekaj je, kar damo na trg, v ozadju pa imamo zelo močen razvoj, kjer sodelujemo z različnimi institucijami, se povezujemo in imamo že nabor novih materialov prihodnosti.
Špela Šinigoj, Incom d.o.o.:
Glede na to, da so trendi usmerjeni v biorazgradljivo in okolju prijazno embalažo menim, da Slovenijo na tem področju čaka še veliko dela. Od zakonodajne podlage do vzpostavitve ustrezne infrastrukture ter verige dobaviteljev. Skladno s standardom BRC in IFS se naše podjetje, skupaj s strateškimi partnerji, že pripravlja na menjavo embalaže. Je pa res, da nam to predstavlja kot proizvajalcu sladoleda še dodatne izzive, saj mora biti embalaža odporna tudi na velika temperaturna nihanja.
mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne, d.o.o.:
Smer je jasna – kako obvarovati okolje za naše naslednike. Odpadna embalaža za okolje predstavlja veliko obremenitev. A hkrati bo njena primarna funkcija zaščite izdelka še vedno ostala. Vse embalaže se pač ne bo dalo pojesti. Zato moramo razmišljati o rešitvah, ki bodo okolju in potrošniku prijazne in stroškovno dostopne. V Ljubljanskih mlekarnah se zavedamo, da bomo v prihodnje morali posvetiti tej temi še več časa in energije, zato so tovrstne konference idealno stičišče znanja, prakse in ljudi, ki delujejo kot iztočnica za razmišljanje, kako se lotiti konkretnih embalažnih izzivov.
Stanko Ančimer, Willy Stadler d.o.o.:
Na področju embalaže je veliko aktivnosti v vse možne smeri, vendar bo potrebno še nekaj časa počakati na večje spremembe. Kot proizvajalci tehnologije za ločevanje in reciklažo smo na repu embalažne verige in nimamo vpliva na nove trende. Iz našega vidika bo potrebno najprej zbrati in primerno obdelati že obstoječo embalažo. Istočasno se bomo prilagajali in razvijali tehnologijo obdelave in reciklaže, kot jo kažejo novi trendi na tem področju.
mag. Vasja Košuta, GEFCO Prevozništvo in logistika d.o.o.:
V GEFCU zaznavamo vedno večje težnje po implementaciji okolju prijaznejših rešitev na vseh področjih človeških aktivnosti. To je zelo pozitiven trend, ki vzbuja upanje. Vsekakor pa predstavlja izziv še posebej panogam, kot je logistika. Slovenija je ena izmed zgodnjih uporabnic ekoloških praks in iniciativ za zaščito okolja. Zato lahko sklepamo, da se bo v Sloveniji, veliko prej kot v drugih državah v regiji, povečalo povpraševanje po ekoloških in vitkih rešitvah na področju pakiranja in embalaže. To povpraševanje bodo spodbujale strategije za optimizacijo stroškov podjetij in regulative države. V GEFCU svojim strankam že nekaj let ponujamo okolju prijazne rešitve za pakiranje in embalažo. Zanimanje za te rešitve je vedno večje. Med njimi ponujamo plastične zaboje za ponovno uporabo, ki so različnih velikosti in so namenjene prevozu tovora. Omenjene zaboje zbiramo v zbirnih centrih, kjer jih operemo in ponovno distribuiramo v ponovno uporabo.
Vilma Ledinek, Kozmetika Afrodita, d.o.o.:
Trende spremljamo z vso resnostjo in se konstantno izobražujemo v smeri okolju prijazne embalaže. Z veseljem smo se udeležili konference, saj verjamemo v nenehna izobraževanja in izpopolnjevanja na prav vseh področjih delovanja. Kar se tiče trendov pri razvoju embalaže, je pred nami zagotovo obdobje izzivov. Uporabniki izdelkov so namreč s sodobnimi trendi vsekakor seznanjeni. Poznajo novosti, kot so bioplastika, reciklabilna embalaža, kompostabilna embalaža, vendar še vedno obstaja mnogo nejasnosti, kaj konkretno opredeljuje posamezni termin. Kozmetika Afrodita s svojimi dobavitelji embalaže pospešeno sodeluje na področju inovativnih, okolju prijaznih embalažnih rešitev. Trenutno smo v fazi preizkušanja in pridobivanja ustrezne dokumentacije tovrstne embalaže, ki jo bomo v bližnji prihodnosti na določenih segmentih vsekakor pričeli vključevati v naš proizvodni program.
Matjaž Zorc, Simetrija d.o.o.:
Pravilno vprašanje je pravzaprav, kakšni izzivi čakajo posameznike v načinu razmišljanja, da se lahko novi embalažni trendi realizirajo. Kot je že dolgo znano, je največji onesnaževalec plastika in z njo vsi njeni derivati. Žal pa se je v praksi izkazalo, da uporaba novih materialov, biorazgradljivih, nekako ne more rešiti nastale zagate zaradi neinformiranja uporabnikov. Percepcija recikliranja je še vedno zastarela. V obdobju bio plastik in biorazgradljivih embalaž bi bilo te potrebno ločevati v drugačnih zabojnikih kot klasično reciklabilno embalažo. Končni uporabniki pa s tem niso dovolj seznanjeni. Dober primer je zadnji poskus uporabe biorazgradljivih lončkov za kavo Barcaffe na bencinskih črpalkah, kjer na področju Slovenije in bivše Jugoslavije kupci odvržejo 15 milijonov lončkov. Raziskava je pokazala, da kupci ne znajo pravilno ločevati in lončki so končali svojo pot v zabojnikih z embalažo namesto v bio zabojnikih. Projekt je bil ukinjen in lončki so ostali navadni, ne biorazgradljivi. Prava pot je torej v ozaveščanju, v ustvarjanju potrebe in zahtev na trgu. Odgovore bodo podjetja ponudila sama. Podjetje Simetrija s svojim pristopom pri oblikovanju in razvoju embalaže že precej časa sledi trendom minimaliziranja embalaže, poenostavljanja optimalnega izkoristka na surovini ter minimalnega lepljenja z zgolj enostranskim potiskom. Če je le mogoče, brez plastifikacije. Pri plastenkah se zavedamo pomena gramature in jo znižujemo, zgolj zaščitno embalažo pa običajno razvijemo iz enostavno raciklabilnih materialov z minimalno uporabo plastike. Embalažo, ki mora dlje časa služiti svojemu namenu, ki naj izboljša uporabniško izkušnjo, pa razvijamo tako, da zadosti roku predvidene uporabe ter je izdelana iz materiala, ki se ga da reciklirati. Seveda z optimizacijo znižujemo stroške proizvodnje, kar na koncu občutita kupec in proizvajalec. Embalaža je in bo večen problem, predvsem v prehrambni industriji, kjer se npr. sveža hrana zapakira zgolj za eno uro v plastično embalažo, ki jo potem odvržemo. Tukaj lahko le odločnejša zakonodaja naredi razliko. Kupci in trgovci zanjo še niso zreli.
Nataša Čemažar, Mercator d.o.o.:
V naslednjih letih se bomo v Sloveniji soočali predvsem s problematiko obvladovanja embalažnih tokov, pri čemer bo potrebno z regulativo zmanjšati porabo embalaže vseh deležnikov v krožnem gospodarstvu ter zagotoviti samozadostnost Slovenije pri odstranjevanju in končni obdelavi odpadkov. V Mercatorju se zavedamo, da bo v naslednjih letih potrebno izdelke opremiti z okolju prijaznejšo embalažo in odstraniti embalažo tam, kjer ni potrebna. Na drugi strani moramo zadostiti vsem kriterijem neoporečnosti oz. varnosti izdelkov, predvsem hrane. Prav ta vidik zagotavljanja varne hrane je za nas kot trgovca zelo pomemben. Vsekakor bo potrebno sodelovanje z vsemi deležniki v proizvodno prodajnem procesu kot tudi s predstavniki različnih inštitucij. Pri tem ne gre spregledati tudi višjih stroškov okolju sprejemljivejše embalaže, saj gre za rešitve, ki so po večini dražje. Naši kupci še vedno pričakujejo varno hrano, pakirano v okolju prijazni embalaži, vendar pa zanjo niso pripravljeni plačati več. Tako se bomo soočali predvsem z izzivi višjih stroškov, povezanih z bolj trajnostnimi rešitvami, kar pa lahko predstavlja oviro pri njihovi hitrejši implementaciji. Zelo dobrodošla bi bila tudi nacionalna kampanja za večjo ozaveščenost prebivalstva o tem, kakšne spremembe v vedenju vsakega posameznika so potrebne in zakaj.
Alenka Puh, ETRI skupnost, Jazon d.o.o.:
Smo oskrbovalci pisarn s pisarniškim materialom, kjer je seveda prišlo do oskrbe s papirno embalažo v različna podjetja. ETRI skupnost združuje celo skupino podjetij, ki pri spremembah po meri človeka opozarja, da je v medsektorskem sodelovanju pomembno, da so spremembe navad ljudi povezane s spremembo ponudbe na trgu. Če je sprememba prehitra, jo ljudje ne sprejmejo, ali če prehitro pričakujejo spremembo, pa podjetja še niso pripravljena na to. Ta prisila v spremembo je lahko škodljiva za ljudi zato, ker iz tega izhajajo neprimerni delovni pogoji, ukinjajo se podjetja, vzpostavljajo se nova. Naše poslanstvo je, da v sodelovanju z različnimi deležniki prispevamo, da je čim manj odpadkov. Torej, če imamo že nekje usposobljene ljudi za delo v tekstilni industriji, razmišljamo o tem, kaj bodo ti delavci delali v krožnem gospodarstvu. To je zelo pomembno, ker je pomanjkanje delovne sile veliko. Skok v robotiko je absolutno neekološki. To, da je gospodarstvo namenjeno ljudem, je nujen fokus.
